Page 444 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 444
ma Brodnik
nifikacijo. Didaktična raba mobilne tehnologije spreminja in bogati način
učenja ter poučevanja. Z mobilnimi napravami je možno izboljšati izobraže-
vanje z učinkovitejšim doseganjem učnih ciljev kot tudi s kakovostnejšimi
učnimi dosežki oz. rezultati. Mobilne naprave omogočajo boljše prilagajanje
različnim izobraževalnim izzivom in učnim situacijam, omogočajo tudi večjo
dostopnost učenja in znanja.
Dejavnosti z osmišljeno uporabo informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri pouku zgodovine
Mobilne naprave je možno uporabljati na različne načine v vseh fazah uč-
nega procesa: od spodbujanja motivacije, obravnave nove učne snovi, spro-
tnega spremljanja znanja do ponavljanja, utrjevanja, preverjanja in ocenje-
vanja znanja. Navajamo možnosti pri pouku zgodovine, upoštevajoč poso-
dobitve učnih načrtov (Ministrstvo za šolstvo in šport 2008; 2011).
Delo z raznolikimi zgodovinskimi viri
Osrednja zgodovinopisna raziskovalna metoda dela je delo z zgodovinskimi
viri, ki se v učencem prilagojeni, didaktizirani obliki uporablja tudi pri po-
uku zgodovine. V zgodovinskih virih učenci iščejo, zbirjajo in izbirajo infor-
macije, dejstva, dokaze, jih analizirajo, na njihovem temelju oblikujejo od-
govore, sklepe, razlage, mnenja, izvirne načrte idr. S posodobljenimi učnimi
načrti za osnovno šolo in gimnazijo se uveljavlja učenje z zgodovinskimi viri,
ki naj obsegajo vsaj polovico učne snovi. Zgodovinski viri so raznoliki, ve-
liko jih je objavljenih v obliki e-gradiv ali digitaliziranih gradiv. Ne uporablja
se jih več le za ponazoritev, popestritev in ilustracijo učne snovi, ampak tudi
kot vir informacij, dejstev in dokazov ter tudi kot študijsko gradivo, ko učenec
ugotavlja, zakaj o istem zgodovinskem dogodku ali pojavu obstaja več različ-
nih zgodovinskih virov, ki ga prikazujejo z različnih gledišč (večperspektivni
zgodovinski viri), v čem so podobnosti in v čem razlike ter zakaj so slednje
nastale. Primerja različne interpretacije in ugotavlja, zakaj se spreminjajo in-
terpretacije zgodovinskega dogajanja; ugotavlja, ali gre za vire prve ali druge
roke, kdo je avtor – kaj je videl, slišal čutil, zakaj je tako razmišljal, kakšne mož-
nosti je imel, zakaj se je tako odločil. V zgodovinskem besedilu ločuje med
zgodovinskimi dejstvi in mnenji (pri mnenjih ugotavlja, ali je avtor za, proti
ali je nevtralen, ugotavlja, ali so prisotni predsodki, stereotipi, pristranskosti),
ugotavlja, kakšen je namen pisanja (ali poroča, razlaga, prepričuje, napada
ter opredeljeni namen utemelji), kateri zgodovinski vir je verodostojnejši in
zakaj (katerim informacijam je mogoče verjeti in katerim ne – verodostojen je
tisti, ki vključuje objektivna dejstva in informacije ter nevtralen slog pisanja
444
nifikacijo. Didaktična raba mobilne tehnologije spreminja in bogati način
učenja ter poučevanja. Z mobilnimi napravami je možno izboljšati izobraže-
vanje z učinkovitejšim doseganjem učnih ciljev kot tudi s kakovostnejšimi
učnimi dosežki oz. rezultati. Mobilne naprave omogočajo boljše prilagajanje
različnim izobraževalnim izzivom in učnim situacijam, omogočajo tudi večjo
dostopnost učenja in znanja.
Dejavnosti z osmišljeno uporabo informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri pouku zgodovine
Mobilne naprave je možno uporabljati na različne načine v vseh fazah uč-
nega procesa: od spodbujanja motivacije, obravnave nove učne snovi, spro-
tnega spremljanja znanja do ponavljanja, utrjevanja, preverjanja in ocenje-
vanja znanja. Navajamo možnosti pri pouku zgodovine, upoštevajoč poso-
dobitve učnih načrtov (Ministrstvo za šolstvo in šport 2008; 2011).
Delo z raznolikimi zgodovinskimi viri
Osrednja zgodovinopisna raziskovalna metoda dela je delo z zgodovinskimi
viri, ki se v učencem prilagojeni, didaktizirani obliki uporablja tudi pri po-
uku zgodovine. V zgodovinskih virih učenci iščejo, zbirjajo in izbirajo infor-
macije, dejstva, dokaze, jih analizirajo, na njihovem temelju oblikujejo od-
govore, sklepe, razlage, mnenja, izvirne načrte idr. S posodobljenimi učnimi
načrti za osnovno šolo in gimnazijo se uveljavlja učenje z zgodovinskimi viri,
ki naj obsegajo vsaj polovico učne snovi. Zgodovinski viri so raznoliki, ve-
liko jih je objavljenih v obliki e-gradiv ali digitaliziranih gradiv. Ne uporablja
se jih več le za ponazoritev, popestritev in ilustracijo učne snovi, ampak tudi
kot vir informacij, dejstev in dokazov ter tudi kot študijsko gradivo, ko učenec
ugotavlja, zakaj o istem zgodovinskem dogodku ali pojavu obstaja več različ-
nih zgodovinskih virov, ki ga prikazujejo z različnih gledišč (večperspektivni
zgodovinski viri), v čem so podobnosti in v čem razlike ter zakaj so slednje
nastale. Primerja različne interpretacije in ugotavlja, zakaj se spreminjajo in-
terpretacije zgodovinskega dogajanja; ugotavlja, ali gre za vire prve ali druge
roke, kdo je avtor – kaj je videl, slišal čutil, zakaj je tako razmišljal, kakšne mož-
nosti je imel, zakaj se je tako odločil. V zgodovinskem besedilu ločuje med
zgodovinskimi dejstvi in mnenji (pri mnenjih ugotavlja, ali je avtor za, proti
ali je nevtralen, ugotavlja, ali so prisotni predsodki, stereotipi, pristranskosti),
ugotavlja, kakšen je namen pisanja (ali poroča, razlaga, prepričuje, napada
ter opredeljeni namen utemelji), kateri zgodovinski vir je verodostojnejši in
zakaj (katerim informacijam je mogoče verjeti in katerim ne – verodostojen je
tisti, ki vključuje objektivna dejstva in informacije ter nevtralen slog pisanja
444
