Page 439 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 439
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene umetnosti
večji meri uporabljajo IKT-tehnologijo kot mogoče tisti, ki bi rešili natisnjeno
anketo.
Sklepne ugotovitve
Zaradi pomembnega vpliva, ki ga ima glasba na otrokov celostni razvoj in us-
pešnost pri pouku (Čebulc 2009; Bastian 1998; Kopačin 2014), je pomembno,
kako kakovosten je glasbeni pouk. Na kakovost pouka glasbene umetnosti
pa najbolj vpliva učitelj, ki glasbeno umetnost poučuje. Zato bi izobrazbi ter
vzgoji ustreznih učiteljev in vzgojiteljev predšolskih otrok veljalo posvetiti
veliko skrb. Glasbena umetnost v osnovni šoli bi morala vsaj delno nado-
mestiti vpliv glasbenih interesnih dejavnosti na otroka. Tudi Pangrčič (2006)
pravi, da mora biti učitelj razrednega pouka široko izobražen, saj poučuje
vse šolske predmete. Pri poučevanju glasbene umetnosti mora imeti dobro
razvite glasbene sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnosti in znanja, torej vse
tiste glasbene lastnosti, ki so pomembne za uspešnost glasbene umetno-
sti. Pomembno je tudi, da strokovno izvaja metode poučevanja, biti mora
ustvarjalen in poznati strokovne kriterije pri izbiri glasbene vsebine (Pangrčič
2006).
V raziskavi smo izvedli anketo, kjer smo ugotavljali povezavo med glas-
beno izobrazbo razrednih učiteljev ter uporabo informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije (IKT) in glasbil pri pouku glasbene umetnosti. Ugotoviti smo
želeli, ali predhodna glasbena izobrazba učiteljev (glasbena šola, pevski zbor,
plesna dejavnost) vpliva na poučevanje glasbe in v kolikšni meri učitelji na-
mesto glasbil pri pouku uporabljajo IKT.
Anketni vprašalnik je izpolnilo 195 učiteljev razrednega pouka. Največ uči-
teljev je odgovorilo, da so v času svojega izobraževanja obiskovali pevski zbor
ali ga še vedno obiskujejo – teh je bilo kar 64 (125).
Pri prvi hipotezi smo predpostavili, da učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali
z glasbo ali s plesom, pri pouku glasbene umetnosti pogosteje uporabljajo
IKT. Vrednosti treh preizkusov χ2 kažejo, da so statistično pomembne razlike
med tistimi učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, pevski zbor ali plesno de-
javnost, in med tistimi učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo (formalno
glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti), in sicer glede pogo-
stosti uporabe IKT med poukom glasbene umetnosti. Vendar pa so podatki
v preglednicah 1, 2 in 3 prikazani ravno obratno. V preglednicah je bilo prika-
zano, da tisti učitelji, ki so se aktivno ukvarjali ali se še vedno aktivno ukvarjajo
z glasbo (formalno glasbeno izobraževanje, petje v pevskem zboru, plesne
dejavnosti), pogosteje uporabljajo IKT pri pouku glasbene umetnosti kot tisti
učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo. Posledično smo hipotezo ovrgli.
439
večji meri uporabljajo IKT-tehnologijo kot mogoče tisti, ki bi rešili natisnjeno
anketo.
Sklepne ugotovitve
Zaradi pomembnega vpliva, ki ga ima glasba na otrokov celostni razvoj in us-
pešnost pri pouku (Čebulc 2009; Bastian 1998; Kopačin 2014), je pomembno,
kako kakovosten je glasbeni pouk. Na kakovost pouka glasbene umetnosti
pa najbolj vpliva učitelj, ki glasbeno umetnost poučuje. Zato bi izobrazbi ter
vzgoji ustreznih učiteljev in vzgojiteljev predšolskih otrok veljalo posvetiti
veliko skrb. Glasbena umetnost v osnovni šoli bi morala vsaj delno nado-
mestiti vpliv glasbenih interesnih dejavnosti na otroka. Tudi Pangrčič (2006)
pravi, da mora biti učitelj razrednega pouka široko izobražen, saj poučuje
vse šolske predmete. Pri poučevanju glasbene umetnosti mora imeti dobro
razvite glasbene sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnosti in znanja, torej vse
tiste glasbene lastnosti, ki so pomembne za uspešnost glasbene umetno-
sti. Pomembno je tudi, da strokovno izvaja metode poučevanja, biti mora
ustvarjalen in poznati strokovne kriterije pri izbiri glasbene vsebine (Pangrčič
2006).
V raziskavi smo izvedli anketo, kjer smo ugotavljali povezavo med glas-
beno izobrazbo razrednih učiteljev ter uporabo informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije (IKT) in glasbil pri pouku glasbene umetnosti. Ugotoviti smo
želeli, ali predhodna glasbena izobrazba učiteljev (glasbena šola, pevski zbor,
plesna dejavnost) vpliva na poučevanje glasbe in v kolikšni meri učitelji na-
mesto glasbil pri pouku uporabljajo IKT.
Anketni vprašalnik je izpolnilo 195 učiteljev razrednega pouka. Največ uči-
teljev je odgovorilo, da so v času svojega izobraževanja obiskovali pevski zbor
ali ga še vedno obiskujejo – teh je bilo kar 64 (125).
Pri prvi hipotezi smo predpostavili, da učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali
z glasbo ali s plesom, pri pouku glasbene umetnosti pogosteje uporabljajo
IKT. Vrednosti treh preizkusov χ2 kažejo, da so statistično pomembne razlike
med tistimi učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, pevski zbor ali plesno de-
javnost, in med tistimi učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo (formalno
glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti), in sicer glede pogo-
stosti uporabe IKT med poukom glasbene umetnosti. Vendar pa so podatki
v preglednicah 1, 2 in 3 prikazani ravno obratno. V preglednicah je bilo prika-
zano, da tisti učitelji, ki so se aktivno ukvarjali ali se še vedno aktivno ukvarjajo
z glasbo (formalno glasbeno izobraževanje, petje v pevskem zboru, plesne
dejavnosti), pogosteje uporabljajo IKT pri pouku glasbene umetnosti kot tisti
učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo. Posledično smo hipotezo ovrgli.
439
