Page 352 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 352
tja Cotič
brez tuje pomoči. Otroci so pri tem vedno motivirani in neobremenjeni (No-
vak idr. 2003). Pomembnost naravoslovnih tem se kaže tudi pri razvijanju po-
sameznikove možnosti sklepanja iz konkretnega na abstrakten način, kar je
pomembno za celosten razvoj otroka in njegovo nadaljnje naravoslovno zna-
nje (Novak idr. 2003). Vzgojitelj in učitelj otroke vodita skozi proces razisko-
vanja, odkrivanja in reševanja problemov (Conezio in French 2002; Mirzaie,
Hamidi in Anaraki 2009; Katalinič 2010). Za doseganje naravoslovnih kompe-
tenc ter razumevanje naravoslovnih konceptov mora biti pouk naravoslovja
oblikovan tako, da (1) pomaga učencem pri razvoju naravoslovnih sposobno-
sti (znanstvenih), (2) ustvari smiselno povezavo med naravoslovjem, tehno-
logijo, družbo in okoljem, (3) pri učencih razvija vrednote in pozitiven odnos
do naravoslovja samega in (4) spodbuja boljše razumevanje naravoslovnih
konceptov (Osborne in Dillon 2010). Pri pouku naravoslovja je neposredna
izkušnja ključnega pomena, kakor pišejo Ivanuš Grmek idr. (2009, 48): »Ve-
lik del poučevanja na začetni stopnji šolanja naj poteka v naravnem okolju,
kjer lahko učenci pridobijo neposredno izkušnjo, jo povežejo z že znano izku-
šnjo [. . .]« Pouk v naravnem okolju ali pouk na prostem je po mnenju različnih
avtorjev (Priest 1986) učinkovit način dela, ki ima veliko pozitivnih lastnosti.
Med pozitivne lastnosti prištevajo dobro fizično počutje učencev in izbolj-
šanje le-tega (English Outdoor Council 2014), boljše sodelovanje učencev v
razredu, spodbujanje timskega dela ter večjo povezanost med skupinami in
povečanje komunikacijskih in socialnih spretnosti (Rickinson idr. 2004).
Učinkovito vključevanje IKT v pouk naravoslovja na prostem
Raziskave (Van Weert in Tatntall 2005; Lowther idr. 2008) so pokazale, da
lahko s pravilno uporabo IKT v razredu (povezava z realnimi življenjskimi situ-
acijami) veliko pripomoremo h kvaliteti izobraževanja. Z uporabo IKT učenje
pomembno pripomore k vseživljenjskemu učenju preko večje možnosti do-
stopanja do informacij ter z vpeljevanjem raznovrstnih in zanimivejših poti
(Brečko, Vehovar in Dolničar 2008). Brečko, Vehovar in Dolničar so prav tako
mnenja, da uvedba IKT v učilniško delo učencem pomaga razviti spretnosti,
ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi 21. stoletja, spodbuja učitelje
k izboljšanju načina učenja v razredu ter navsezadnje zagotavlja več motiva-
cije in bogati izkušnje učencev.
Pri pouku naravoslovja lahko IKT pripomore k boljšemu razumevanju raz-
ličnih naravoslovnih pojavov in lahko izboljša praktično ter izkustveno uče-
nje (Guerra, Moreira in Vieira 2010). Velik pomen IKT pri pouku naravoslovja
se kaže tudi v tem, da lahko učenci preko simulacij razumejo določen ekspe-
riment (Cox idr. 2004).
352
brez tuje pomoči. Otroci so pri tem vedno motivirani in neobremenjeni (No-
vak idr. 2003). Pomembnost naravoslovnih tem se kaže tudi pri razvijanju po-
sameznikove možnosti sklepanja iz konkretnega na abstrakten način, kar je
pomembno za celosten razvoj otroka in njegovo nadaljnje naravoslovno zna-
nje (Novak idr. 2003). Vzgojitelj in učitelj otroke vodita skozi proces razisko-
vanja, odkrivanja in reševanja problemov (Conezio in French 2002; Mirzaie,
Hamidi in Anaraki 2009; Katalinič 2010). Za doseganje naravoslovnih kompe-
tenc ter razumevanje naravoslovnih konceptov mora biti pouk naravoslovja
oblikovan tako, da (1) pomaga učencem pri razvoju naravoslovnih sposobno-
sti (znanstvenih), (2) ustvari smiselno povezavo med naravoslovjem, tehno-
logijo, družbo in okoljem, (3) pri učencih razvija vrednote in pozitiven odnos
do naravoslovja samega in (4) spodbuja boljše razumevanje naravoslovnih
konceptov (Osborne in Dillon 2010). Pri pouku naravoslovja je neposredna
izkušnja ključnega pomena, kakor pišejo Ivanuš Grmek idr. (2009, 48): »Ve-
lik del poučevanja na začetni stopnji šolanja naj poteka v naravnem okolju,
kjer lahko učenci pridobijo neposredno izkušnjo, jo povežejo z že znano izku-
šnjo [. . .]« Pouk v naravnem okolju ali pouk na prostem je po mnenju različnih
avtorjev (Priest 1986) učinkovit način dela, ki ima veliko pozitivnih lastnosti.
Med pozitivne lastnosti prištevajo dobro fizično počutje učencev in izbolj-
šanje le-tega (English Outdoor Council 2014), boljše sodelovanje učencev v
razredu, spodbujanje timskega dela ter večjo povezanost med skupinami in
povečanje komunikacijskih in socialnih spretnosti (Rickinson idr. 2004).
Učinkovito vključevanje IKT v pouk naravoslovja na prostem
Raziskave (Van Weert in Tatntall 2005; Lowther idr. 2008) so pokazale, da
lahko s pravilno uporabo IKT v razredu (povezava z realnimi življenjskimi situ-
acijami) veliko pripomoremo h kvaliteti izobraževanja. Z uporabo IKT učenje
pomembno pripomore k vseživljenjskemu učenju preko večje možnosti do-
stopanja do informacij ter z vpeljevanjem raznovrstnih in zanimivejših poti
(Brečko, Vehovar in Dolničar 2008). Brečko, Vehovar in Dolničar so prav tako
mnenja, da uvedba IKT v učilniško delo učencem pomaga razviti spretnosti,
ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi 21. stoletja, spodbuja učitelje
k izboljšanju načina učenja v razredu ter navsezadnje zagotavlja več motiva-
cije in bogati izkušnje učencev.
Pri pouku naravoslovja lahko IKT pripomore k boljšemu razumevanju raz-
ličnih naravoslovnih pojavov in lahko izboljša praktično ter izkustveno uče-
nje (Guerra, Moreira in Vieira 2010). Velik pomen IKT pri pouku naravoslovja
se kaže tudi v tem, da lahko učenci preko simulacij razumejo določen ekspe-
riment (Cox idr. 2004).
352
