Page 262 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 262
ok Retar, Tina Štemberger in Jurka Lepičnik Vodopivec
388 vzgojiteljic predšolskih otrok. Izsledke smo predstavili v mrežni matriki
štirih kvadrantov. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji kot najpomembnejše
in nujne naloge v praksi opredeljujejo dejavnosti, ki so povezane s prijetnim
počutjem otrok in samorefleksijo. Nujni, ampak manj pomembni dejavno-
sti sta izvajanje inovativnih učnih praks ter preizkušanje novih pristopov pri
poučevanju. Dejavnosti, ki so pomembne, ampak niso nujne, so razvoj po-
klicne kompetentnosti, participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti in pre-
vidnost pri aktivnostih v povezavi s strahom pritožb staršev. Med nalogami,
ki niso tako pomembne, ampak so nujne, so dejavnosti, vezane na usklaje-
nost učne vsebine z gibalno kompetentnostjo otroka. Med dejavnosti, ki sicer
lahko podpirajo inovativno poučevanje, niso pa ne zelo pomembne in prav
tako jih ni potrebno nujno izvesti, so anketiranci uvrstili obvladovanje tve-
ganj športnih poškodb. Elementom, ki tvorijo matriko, je skupna usmerjenost
v preskušanje novih postopkov poučevanja ter osredotočenost na otroka in
v izide procesa poučevanja. S predstavljeno matriko lahko spodbudimo in
usmerjamo nadaljnje razvijanje inovativnega zgodnjega gibalnega pouče-
vanja, ki lahko prispeva k krepitvi gibalne kompetentnosti otrok.
Dobljene rezultate smo implementirali v prilagojeno Eisenhowerjevo mre-
žno matriko štirih nalog inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja in s
tem pred teoretike in praktike postavili nove izzive za raziskovanje navede-
nega področja.
Literatura
All-Party Commission on Physical Activity. 2014. »Tackling Physical Inactivity: A
Coordinated Approach.« https://
parliamentarycommissiononphysicalactivity.files.wordpress.com/2014/04
/apcopa-final.pdf
Birdi, Kamal. 2007. »A Lighthouse in the Desert? Evaluating the Effectiveness of
Creativity Training on Employee Innovation.« Journal of Creative Behavior
41 (4): 249–270.
Covey, Stephen. 2004. The 7 Habits of Highly Effective People: Powerful Lessons in
Personal Change. New York: Free Press.
Craft, Anna. 2003. »The Limits to Creativity in Education: Dilemmas for the Edu-
cator.« British Journal of Educational Studies 51 (2): 113–127.
Cvetek, Slavko. 2003. »Refleksija in njen pomen za profesionalno usposoblje-
nost učiteljev.« Sodobna pedagogika 54 (1): 104–121.
Dumont, Hanna, David Istance in Francisco Benavides, ur. 2010. The Nature of
Learning: Using Research to Inspire Practice. Pariz: OECD.
Erčulj, Justina, Milena Ivanuš-Grmek, Jurka Lepičnik Vodopivec, Kristijan Musek
Lešnik, Iztok Retar, Mojca Sardoč in Tina Vršnik Perše. 2008. »Razvoj me-
todoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega
262
388 vzgojiteljic predšolskih otrok. Izsledke smo predstavili v mrežni matriki
štirih kvadrantov. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji kot najpomembnejše
in nujne naloge v praksi opredeljujejo dejavnosti, ki so povezane s prijetnim
počutjem otrok in samorefleksijo. Nujni, ampak manj pomembni dejavno-
sti sta izvajanje inovativnih učnih praks ter preizkušanje novih pristopov pri
poučevanju. Dejavnosti, ki so pomembne, ampak niso nujne, so razvoj po-
klicne kompetentnosti, participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti in pre-
vidnost pri aktivnostih v povezavi s strahom pritožb staršev. Med nalogami,
ki niso tako pomembne, ampak so nujne, so dejavnosti, vezane na usklaje-
nost učne vsebine z gibalno kompetentnostjo otroka. Med dejavnosti, ki sicer
lahko podpirajo inovativno poučevanje, niso pa ne zelo pomembne in prav
tako jih ni potrebno nujno izvesti, so anketiranci uvrstili obvladovanje tve-
ganj športnih poškodb. Elementom, ki tvorijo matriko, je skupna usmerjenost
v preskušanje novih postopkov poučevanja ter osredotočenost na otroka in
v izide procesa poučevanja. S predstavljeno matriko lahko spodbudimo in
usmerjamo nadaljnje razvijanje inovativnega zgodnjega gibalnega pouče-
vanja, ki lahko prispeva k krepitvi gibalne kompetentnosti otrok.
Dobljene rezultate smo implementirali v prilagojeno Eisenhowerjevo mre-
žno matriko štirih nalog inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja in s
tem pred teoretike in praktike postavili nove izzive za raziskovanje navede-
nega področja.
Literatura
All-Party Commission on Physical Activity. 2014. »Tackling Physical Inactivity: A
Coordinated Approach.« https://
parliamentarycommissiononphysicalactivity.files.wordpress.com/2014/04
/apcopa-final.pdf
Birdi, Kamal. 2007. »A Lighthouse in the Desert? Evaluating the Effectiveness of
Creativity Training on Employee Innovation.« Journal of Creative Behavior
41 (4): 249–270.
Covey, Stephen. 2004. The 7 Habits of Highly Effective People: Powerful Lessons in
Personal Change. New York: Free Press.
Craft, Anna. 2003. »The Limits to Creativity in Education: Dilemmas for the Edu-
cator.« British Journal of Educational Studies 51 (2): 113–127.
Cvetek, Slavko. 2003. »Refleksija in njen pomen za profesionalno usposoblje-
nost učiteljev.« Sodobna pedagogika 54 (1): 104–121.
Dumont, Hanna, David Istance in Francisco Benavides, ur. 2010. The Nature of
Learning: Using Research to Inspire Practice. Pariz: OECD.
Erčulj, Justina, Milena Ivanuš-Grmek, Jurka Lepičnik Vodopivec, Kristijan Musek
Lešnik, Iztok Retar, Mojca Sardoč in Tina Vršnik Perše. 2008. »Razvoj me-
todoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega
262
