Page 257 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 257
Matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja
poučevanja obstajajo še neizkoriščene priložnosti v uporabi domišljenih pe-
dagoških modelov, postopkov in pristopov, ki še niso uveljavljeni.
Prav zato smo želeli identificirati iz prakse izvirajoče dejavnike in naloge
inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja ter na podlagi le-teh obliko-
vati matriko inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja kot pripomoček
pri delu predvsem vzgojiteljev predšolskih otrok.
Metodologija
Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni empirični
metodi pedagoškega raziskovanja.
Zbiranje podatkov
Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil razvit na osnovi vprašal-
nika, uporabljenega v raziskavi Razvoj metodoloških inštrumentov za ugo-
tavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in rav-
nateljev: evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Erčulj idr.
2008). Vprašalnik sestavljajo trije sklopi: (i) demografska vprašanja, (ii) sklop
trditev o pomembnosti izvajanja določenih nalog na področju gibalnega ra-
zvoja ter (iii) sklop vprašanj o izvajanju posameznih nalog na področju gibal-
nega razvoja.
V pričujočem prispevku se osredotočamo le na tretji sklop vprašanj, v ka-
terem smo anketirance spraševali, kako pogosto se neko ravnanje dogaja
pri njih na področju zgodnjega gibalnega poučevanja. Respondenti so se
do posameznih navedb opredelili na petstopenjski ocenjevalni lestvici (od
»Sploh ne uporabljam« do »Vedno uporabljam«). Zbiranje podatkov je pote-
kalo preko spletne aplikacije 1ka v mesecu maju in juniju 2017. V raziskavo
smo vključili 12 moških (3 ) anketirancev in 376 (97 ) žensk. Največ anke-
tirancev je bilo starih med 41 in 60 let, in sicer 195 (50 ), sledijo vzgojitelji,
stari med 21 in 40 let 191 (49 ), mlajših od 21 let ni bilo, starejših od 60 let pa
2 (1 ). Kot najvišjo doseženo izobrazbo so anketiranci navedli srednjo šolo
138 (3 ), višjo šolo 40 (10 ), visoko šolo 187 (48 ), 14 magisterij (4 ) in 9
(2 ) drugo. Na delovnem mestu vzgojiteljice je bilo zaposlenih 256 vzgojite-
ljic (66 ), na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljic 121 (22 ), na drugem
delovnem mestu pa 2 (ravnateljica, pomočnica ravnateljice).
Obdelava podatkov
Z namenom oblikovanja ključnih, iz prakse izvirajočih dejavnikov inovativ-
nega zgodnjega gibalnega poučevanja smo uporabili faktorsko analizo z ro-
tacijo Varimax, pri čemer smo upravičenost faktorske analize preverili s KMO
257
poučevanja obstajajo še neizkoriščene priložnosti v uporabi domišljenih pe-
dagoških modelov, postopkov in pristopov, ki še niso uveljavljeni.
Prav zato smo želeli identificirati iz prakse izvirajoče dejavnike in naloge
inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja ter na podlagi le-teh obliko-
vati matriko inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja kot pripomoček
pri delu predvsem vzgojiteljev predšolskih otrok.
Metodologija
Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni empirični
metodi pedagoškega raziskovanja.
Zbiranje podatkov
Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil razvit na osnovi vprašal-
nika, uporabljenega v raziskavi Razvoj metodoloških inštrumentov za ugo-
tavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in rav-
nateljev: evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Erčulj idr.
2008). Vprašalnik sestavljajo trije sklopi: (i) demografska vprašanja, (ii) sklop
trditev o pomembnosti izvajanja določenih nalog na področju gibalnega ra-
zvoja ter (iii) sklop vprašanj o izvajanju posameznih nalog na področju gibal-
nega razvoja.
V pričujočem prispevku se osredotočamo le na tretji sklop vprašanj, v ka-
terem smo anketirance spraševali, kako pogosto se neko ravnanje dogaja
pri njih na področju zgodnjega gibalnega poučevanja. Respondenti so se
do posameznih navedb opredelili na petstopenjski ocenjevalni lestvici (od
»Sploh ne uporabljam« do »Vedno uporabljam«). Zbiranje podatkov je pote-
kalo preko spletne aplikacije 1ka v mesecu maju in juniju 2017. V raziskavo
smo vključili 12 moških (3 ) anketirancev in 376 (97 ) žensk. Največ anke-
tirancev je bilo starih med 41 in 60 let, in sicer 195 (50 ), sledijo vzgojitelji,
stari med 21 in 40 let 191 (49 ), mlajših od 21 let ni bilo, starejših od 60 let pa
2 (1 ). Kot najvišjo doseženo izobrazbo so anketiranci navedli srednjo šolo
138 (3 ), višjo šolo 40 (10 ), visoko šolo 187 (48 ), 14 magisterij (4 ) in 9
(2 ) drugo. Na delovnem mestu vzgojiteljice je bilo zaposlenih 256 vzgojite-
ljic (66 ), na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljic 121 (22 ), na drugem
delovnem mestu pa 2 (ravnateljica, pomočnica ravnateljice).
Obdelava podatkov
Z namenom oblikovanja ključnih, iz prakse izvirajočih dejavnikov inovativ-
nega zgodnjega gibalnega poučevanja smo uporabili faktorsko analizo z ro-
tacijo Varimax, pri čemer smo upravičenost faktorske analize preverili s KMO
257
