Page 260 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 260
ok Retar, Tina Štemberger in Jurka Lepičnik Vodopivec
Usmerjenost k otrokom 4.66
Samorefleksija 3.36
Prakticiranje inoviranja 3.94
Razvoj poklicne kompetentnosti 3.84
3.33
Strah pred poškodbami otrok
Slika 1 Ocena področij delovanja vzgojiteljev, ki prispevajo k inovativnosti na področju
zgodnjega gibalnega poučevanja v praksi
nost, nujna sta preudarno načrtovanje in visok nivo profesionalizma, vpeljuje
se personalizacija učenja in razvija usmerjenost v inkluzivnost ter socialno
odgovornost.
Tudi področje 5 nasičujeta dve trditvi: Previdnost pri aktivnostih v pove-
zavi s strahom pritožb staršev (0,874) in Izogibanje aktivnostim, pri katerih
se otroci lahko poškodujejo (0,816). Področje smo poimenovali Strah pred
poškodbami. Strah pred poškodbami lahko vzgojitelji zmanjšujemo z napre-
dnim zagotavljanjem varnosti tako, da sistematično ohranjamo pozornost in
zbranost otrok; vzpostavljamo učno okolje, v katerem se otroci seznanjajo
z načrtnimi »nepredvidenimi« dogodki; ustrezno izbiramo orodja in pripo-
močke ter didaktične in metodične postopke ter dosledno upoštevamo po-
dročno zakonodajo.
Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je področje Inoviranje
identificirano kot najmočneje izraženo področje delovanja in nalog, ki jih
vzgojiteljice izvajajo v praksi in lahko prispevajo k inovativnosti na področju
zgodnjega gibalnega poučevanja. To vsekakor nakazuje na to, da postajata
inoviranje in inovativnost sestavni del pedagoške prakse v vrtcih na področju
gibalnega poučevanja. Dosežena visoko izražena nasičenost področja Samo-
refleksije in poklicne kompetentnosti nakazuje na profesionalizacijo vzgoji-
teljskega poklica in jo lahko razumemo kot zmožnost poglobljene ter situa-
cijam ustrezne presoje (refleksije) in obvladovanje širšega repertoarja metod
ter pristopov. Čeprav visoko, vendar v primerjavi z drugimi najmanj izraženo
nasičenost zaznamo na področju Usmerjenost k otrokom in Strah pred po-
škodbami. Rezultat nakazuje po eni strani na osredotočenost na otroka, kar
je spodbudno, po drugi strani pa na prisotnost strahu pred poškodbami, kar
je lahko negativno in zaviralno vpliva na inovativnost še zlasti na področju
gibalnega poučevanja.
Nadalje smo preverili še, kako pogosto po oceni vzgojiteljev oblikovana
področja delovanja in nalog prispevajo k inovativnosti na področju zgo-
dnjega gibalnega poučevanja v praksi (slika 1).
Ugotovili smo, da je usmerjenost k otrokom (M = 4,66) najbolj izraženo po-
260
Usmerjenost k otrokom 4.66
Samorefleksija 3.36
Prakticiranje inoviranja 3.94
Razvoj poklicne kompetentnosti 3.84
3.33
Strah pred poškodbami otrok
Slika 1 Ocena področij delovanja vzgojiteljev, ki prispevajo k inovativnosti na področju
zgodnjega gibalnega poučevanja v praksi
nost, nujna sta preudarno načrtovanje in visok nivo profesionalizma, vpeljuje
se personalizacija učenja in razvija usmerjenost v inkluzivnost ter socialno
odgovornost.
Tudi področje 5 nasičujeta dve trditvi: Previdnost pri aktivnostih v pove-
zavi s strahom pritožb staršev (0,874) in Izogibanje aktivnostim, pri katerih
se otroci lahko poškodujejo (0,816). Področje smo poimenovali Strah pred
poškodbami. Strah pred poškodbami lahko vzgojitelji zmanjšujemo z napre-
dnim zagotavljanjem varnosti tako, da sistematično ohranjamo pozornost in
zbranost otrok; vzpostavljamo učno okolje, v katerem se otroci seznanjajo
z načrtnimi »nepredvidenimi« dogodki; ustrezno izbiramo orodja in pripo-
močke ter didaktične in metodične postopke ter dosledno upoštevamo po-
dročno zakonodajo.
Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je področje Inoviranje
identificirano kot najmočneje izraženo področje delovanja in nalog, ki jih
vzgojiteljice izvajajo v praksi in lahko prispevajo k inovativnosti na področju
zgodnjega gibalnega poučevanja. To vsekakor nakazuje na to, da postajata
inoviranje in inovativnost sestavni del pedagoške prakse v vrtcih na področju
gibalnega poučevanja. Dosežena visoko izražena nasičenost področja Samo-
refleksije in poklicne kompetentnosti nakazuje na profesionalizacijo vzgoji-
teljskega poklica in jo lahko razumemo kot zmožnost poglobljene ter situa-
cijam ustrezne presoje (refleksije) in obvladovanje širšega repertoarja metod
ter pristopov. Čeprav visoko, vendar v primerjavi z drugimi najmanj izraženo
nasičenost zaznamo na področju Usmerjenost k otrokom in Strah pred po-
škodbami. Rezultat nakazuje po eni strani na osredotočenost na otroka, kar
je spodbudno, po drugi strani pa na prisotnost strahu pred poškodbami, kar
je lahko negativno in zaviralno vpliva na inovativnost še zlasti na področju
gibalnega poučevanja.
Nadalje smo preverili še, kako pogosto po oceni vzgojiteljev oblikovana
področja delovanja in nalog prispevajo k inovativnosti na področju zgo-
dnjega gibalnega poučevanja v praksi (slika 1).
Ugotovili smo, da je usmerjenost k otrokom (M = 4,66) najbolj izraženo po-
260
