Page 258 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 258
ok Retar, Tina Štemberger in Jurka Lepičnik Vodopivec
(KMO = 0,867) in Bartlettovim χ2-preizkusom (χ2 = 3789,714, g = 153, P =
0,000). Na osnovi rezultatov faktorske analize smo nato oblikovali področja,
za katera smo izračunali osnovno opisno statistiko.
Rezultati in razprava
Skladno s cilji raziskave smo na osnovi rezultatov faktorske analize najprej
oblikovali pet področij delovanja in nalog, ki jih vzgojiteljice izvajajo v praksi
in lahko prispevajo k inovativnosti na področju zgodnjega gibalnega pouče-
vanja.
Področje 1 nasičuje 6 trditev, in sicer v razponu od 0,809 (Preizkušanje novih
postopkov pri poučevanju) do 0,439 (Uporaba različnih materialov, pomagal,
pripomočkov, medijev). Trditve se večinoma nanašajo na inoviranje oz. vna-
šanje inovacij v prakso, zato smo faktor poimenovali Inoviranje. Po mnenju
M. Valenčič-Zuljan in J. Kalin (2007) inoviranje razumemo kot proces obliko-
vanja teoretično premišljenih in praktično utemeljenih sprememb pri pouku,
ki so rezultat zavestnega, načrtovanega in ustvarjalnega dela učiteljev in/ali
raziskovalcev ter bodo v procesu izpeljave pripeljale do izboljšave obstoječe
prakse. Pri tem je pomembno, da se vzgojitelji zavedajo pomena inoviranja,
da so tudi sami inovativni ter da so sami dovolj usposobljeni za vnos inovacij
v pedagoško prakso. Splošno znano je namreč, da lahko le inovativni vzgo-
jitelji spodbujajo inovativnost otrok in da je inovativnost lahko pomembna
dodana vrednost sodobnega vzgojitelja.
Področje 2 nasičujejo trditve z utežmi od 0,911 (Razmislek o tem, kaj ni
bilo dobro izpeljano.) do 0,887 (Razmislek o tem, kako bi ravnali v prihod-
nje.). Glede na to, da se trditve nanašajo na reflektiranje lastne prakse, smo
področje poimenovali Samorefleksija. S pomočjo samorefleksije vzgojitelji
ozaveščajo svoja prepričanja, oblikovana v preteklosti, sooblikujejo svojo za-
znavo v sedanjosti in prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo
na prihodnost. To pa je prvi korak na poti k preverjanju njihove resničnosti in
funkcionalnosti, ocenjuje Rupnik Vec (2006).
Področje 3 prav tako nasičujejo 3 trditve. Uteži postavk se gibljejo od 0,864
(Pridobivanje novih poklicnih kompetenc na področju gibanja.) do 0,778
(Prijetno počutje otrok).Trditve se navezujejo na pridobivanje kompetenc
in na poklicne izzive, zato smo področje poimenovali Poklicna kompeten-
tnost. Ključne kompetence so temeljni okvir ali smernice ali področja, ki jih
je nujno/vredno razvijati in tudi spremljati, da bi celotni sistem vseživljenj-
skega učenja, vključno s celotnim sistemom formalnega izobraževanja, po-
samezniku omogočal polno življenje. Velik poudarek je na človeških virih, od
teh sta odvisni gospodarska in kulturna moč posamezne države ter Evropske
258
(KMO = 0,867) in Bartlettovim χ2-preizkusom (χ2 = 3789,714, g = 153, P =
0,000). Na osnovi rezultatov faktorske analize smo nato oblikovali področja,
za katera smo izračunali osnovno opisno statistiko.
Rezultati in razprava
Skladno s cilji raziskave smo na osnovi rezultatov faktorske analize najprej
oblikovali pet področij delovanja in nalog, ki jih vzgojiteljice izvajajo v praksi
in lahko prispevajo k inovativnosti na področju zgodnjega gibalnega pouče-
vanja.
Področje 1 nasičuje 6 trditev, in sicer v razponu od 0,809 (Preizkušanje novih
postopkov pri poučevanju) do 0,439 (Uporaba različnih materialov, pomagal,
pripomočkov, medijev). Trditve se večinoma nanašajo na inoviranje oz. vna-
šanje inovacij v prakso, zato smo faktor poimenovali Inoviranje. Po mnenju
M. Valenčič-Zuljan in J. Kalin (2007) inoviranje razumemo kot proces obliko-
vanja teoretično premišljenih in praktično utemeljenih sprememb pri pouku,
ki so rezultat zavestnega, načrtovanega in ustvarjalnega dela učiteljev in/ali
raziskovalcev ter bodo v procesu izpeljave pripeljale do izboljšave obstoječe
prakse. Pri tem je pomembno, da se vzgojitelji zavedajo pomena inoviranja,
da so tudi sami inovativni ter da so sami dovolj usposobljeni za vnos inovacij
v pedagoško prakso. Splošno znano je namreč, da lahko le inovativni vzgo-
jitelji spodbujajo inovativnost otrok in da je inovativnost lahko pomembna
dodana vrednost sodobnega vzgojitelja.
Področje 2 nasičujejo trditve z utežmi od 0,911 (Razmislek o tem, kaj ni
bilo dobro izpeljano.) do 0,887 (Razmislek o tem, kako bi ravnali v prihod-
nje.). Glede na to, da se trditve nanašajo na reflektiranje lastne prakse, smo
področje poimenovali Samorefleksija. S pomočjo samorefleksije vzgojitelji
ozaveščajo svoja prepričanja, oblikovana v preteklosti, sooblikujejo svojo za-
znavo v sedanjosti in prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo
na prihodnost. To pa je prvi korak na poti k preverjanju njihove resničnosti in
funkcionalnosti, ocenjuje Rupnik Vec (2006).
Področje 3 prav tako nasičujejo 3 trditve. Uteži postavk se gibljejo od 0,864
(Pridobivanje novih poklicnih kompetenc na področju gibanja.) do 0,778
(Prijetno počutje otrok).Trditve se navezujejo na pridobivanje kompetenc
in na poklicne izzive, zato smo področje poimenovali Poklicna kompeten-
tnost. Ključne kompetence so temeljni okvir ali smernice ali področja, ki jih
je nujno/vredno razvijati in tudi spremljati, da bi celotni sistem vseživljenj-
skega učenja, vključno s celotnim sistemom formalnega izobraževanja, po-
samezniku omogočal polno življenje. Velik poudarek je na človeških virih, od
teh sta odvisni gospodarska in kulturna moč posamezne države ter Evropske
258
