Page 261 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 261
Matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja
Preglednica 2 Mrežna matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja
Nujno v praksi Ni nujno v praksi
Pomembno v praksi Usmerjenost k otrokom (M = Razvoj poklicne kompeten-
Ni pomembno v praksi 4,66) tnosti (M = 3,84)
Samorefleksija (M = 4,36)
Strah pred poškodbami otrok
Prakticiranje inoviranja (M = (M = 3,33)
3,94)
dročje, ki po mnenju vprašanih prispeva k inovativnosti na področju zgo-
dnjega gibalnega poučevanja v praksi, sledi področje samorefleksije (M =
4,36). Nekoliko manj (M = 3,94) se vzgojitelji usmerjajo v inoviranje. Sledita pa
poklicna kompetentnost (M = 3, 84) in strah pred poškodbami (M = 3,33). Za
pregledno ponazoritev potrebnih in nujnih nalog, ki lahko prispevajo k učin-
kovitemu inovativnemu zgodnjemu poučevanju, smo izbrali prilagojeno Ei-
senhowerjevo mrežno matriko (Covey 2004) štirih kvadrantov (preglednica
2), ki se uporablja na področju managementa in jo poskusno uveljavljamo
na polju managementa poučevanja. Tovrstna tehnika določanja prednost-
nih nalog in upravljanja časa nam omogoča, da izločimo ali preložimo manj
pomembne in ne tako zelo nujne dejavnosti ter se osredotočimo na nujne in
ključne dejavnosti, ki jih moramo čim prej opraviti, da učinkovito uresničimo
pričakovane učne izide.
V prvem kvadrantu so navedene ključne naloge, ki so pomembne ter
nujne in jih moramo opraviti, če želimo uveljaviti inovativno obliko pouče-
vanja, kot denimo usmerjenost k otrokom (M = 4,66) in samorefleksija (M =
4,36). V drugem so naloge, ki so sicer pomembne, ampak niso nujne in jih
lahko odložimo ter opravimo v kasnejših učnih etapah, recimo razvoj po-
klicne kompetentnosti (M = 3,84). Vendar moramo biti pri tovrstnih opravilih
previdni glede časovnice, da jih ne odložimo predolgo, ker so še vedno zelo
pomembne naloge. V tretjem kvadrantu so naloge, ki niso tako pomembne,
vendar so nujne, kot npr. prakticiranje inoviranja (M = 3,94). V zadnjem kva-
drantu so naloge, ki sicer lahko podpirajo inovativno poučevanje, niso pa ne
zelo pomembne in prav tako jih ni potrebno nujno izvesti, denimo naloge, ki
jih ne izvajamo zaradi prisotnosti strahu pred poškodbami otrok (M = 3,33).
Zaključek
V raziskavi smo ugotavljali, kakšna so stališča vzgojiteljev do pomembnosti
nalog, ki lahko prispevajo k učinkovitemu in inovativnemu zgodnjemu pou-
čevanju in ki so njihove najpogostejše prakse na področju inovativnega gi-
balnega poučevanja. V raziskavo smo neslučajnostno in namensko vključili
261
Preglednica 2 Mrežna matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja
Nujno v praksi Ni nujno v praksi
Pomembno v praksi Usmerjenost k otrokom (M = Razvoj poklicne kompeten-
Ni pomembno v praksi 4,66) tnosti (M = 3,84)
Samorefleksija (M = 4,36)
Strah pred poškodbami otrok
Prakticiranje inoviranja (M = (M = 3,33)
3,94)
dročje, ki po mnenju vprašanih prispeva k inovativnosti na področju zgo-
dnjega gibalnega poučevanja v praksi, sledi področje samorefleksije (M =
4,36). Nekoliko manj (M = 3,94) se vzgojitelji usmerjajo v inoviranje. Sledita pa
poklicna kompetentnost (M = 3, 84) in strah pred poškodbami (M = 3,33). Za
pregledno ponazoritev potrebnih in nujnih nalog, ki lahko prispevajo k učin-
kovitemu inovativnemu zgodnjemu poučevanju, smo izbrali prilagojeno Ei-
senhowerjevo mrežno matriko (Covey 2004) štirih kvadrantov (preglednica
2), ki se uporablja na področju managementa in jo poskusno uveljavljamo
na polju managementa poučevanja. Tovrstna tehnika določanja prednost-
nih nalog in upravljanja časa nam omogoča, da izločimo ali preložimo manj
pomembne in ne tako zelo nujne dejavnosti ter se osredotočimo na nujne in
ključne dejavnosti, ki jih moramo čim prej opraviti, da učinkovito uresničimo
pričakovane učne izide.
V prvem kvadrantu so navedene ključne naloge, ki so pomembne ter
nujne in jih moramo opraviti, če želimo uveljaviti inovativno obliko pouče-
vanja, kot denimo usmerjenost k otrokom (M = 4,66) in samorefleksija (M =
4,36). V drugem so naloge, ki so sicer pomembne, ampak niso nujne in jih
lahko odložimo ter opravimo v kasnejših učnih etapah, recimo razvoj po-
klicne kompetentnosti (M = 3,84). Vendar moramo biti pri tovrstnih opravilih
previdni glede časovnice, da jih ne odložimo predolgo, ker so še vedno zelo
pomembne naloge. V tretjem kvadrantu so naloge, ki niso tako pomembne,
vendar so nujne, kot npr. prakticiranje inoviranja (M = 3,94). V zadnjem kva-
drantu so naloge, ki sicer lahko podpirajo inovativno poučevanje, niso pa ne
zelo pomembne in prav tako jih ni potrebno nujno izvesti, denimo naloge, ki
jih ne izvajamo zaradi prisotnosti strahu pred poškodbami otrok (M = 3,33).
Zaključek
V raziskavi smo ugotavljali, kakšna so stališča vzgojiteljev do pomembnosti
nalog, ki lahko prispevajo k učinkovitemu in inovativnemu zgodnjemu pou-
čevanju in ki so njihove najpogostejše prakse na področju inovativnega gi-
balnega poučevanja. V raziskavo smo neslučajnostno in namensko vključili
261
