Page 259 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 259
Matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja
Preglednica 1 Struktura modela faktorjev delovanja in nalog, ki jih vzgojiteljice izvajajo
v praksi in lahko prispevajo k inovativnosti na področju zgodnjega
gibalnega poučevanja
Trditev Področje
Preizkušanje novih postopkov pri poučevanju. ,
Razvijanje novosti v praksi ,
Prenos novosti v prakso. ,
Sprejemanje odgovornosti za novosti pri poučevanju. ,
Izmenjava dobrih praks ,
Participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti. ,
Uporaba razl. mat., pomagal, pripomočkov, medijev. ,
Razmislek o tem, kaj ni bilo dobro izpeljano. ,
Razmislek o tem, kaj je bilo dobro izpeljano. ,
Razmislek o tem, kako bi ravnali v prihodnje. ,
Pridobivanje novih poklicnih kompetenc na področju gibanja. ,
Postavljanje novih poklicnih izzivov. ,
Prijetno počutje otrok ,
Uporaba ustaljenih postopkov pri poučevanju. ,
Strpnost pri delu z otroki. ,
Previdnost pri aktivnostih v povezavi s strahom pritožb staršev. ,
Izogibanje aktivnostim, pri katerih se otroci lahko poškodujejo. ,
unije v celoti. Zato je nujna skrb za vsakega posameznika od zgodnjih otro-
ških let do pozne starosti. Ključne kompetence so kompleksen sistem znanj,
spretnosti, ravnanja in stališč, ki jih vsak posameznik potrebuje za vključe-
nost v družbo, zaposlitev, nadaljnje učenje in za osebni razvoj. Posameznik
naj bi jih pridobil do zaključka osnovnošolskega izobraževanja in so osnova
za vseživljenjsko učenje. »Ključne kompetence so kompleksni sistemi znanja,
prepričanj in akcijskih tendenc, ki se gradijo na osnovi dobro organiziranega
področnega znanja, osnovnih veščin, posplošenih stališč in spoznavnih sti-
lov.« (Marentič Požarnik 2007, 44)
Področje 4 nasičujeta dve trditvi, in sicer Uporaba ustaljenih postopkov pri
poučevanju (0,063) in Strpnost pri delu z otroki (0,834), na podlagi česar smo
področje poimenovali Usmerjenost k otrokom. Usmerjenost k otroku poja-
snjujemo kot pedagoški pristop, ki temelji na upoštevanju domnevnih ra-
zvojnih značilnosti in potreb otrok ter učenju z aktivno udeležbo otrok. Kot
navajajo Dumont, Istance in Benavides (2010), usmerjenost na učenca predvi-
deva, da je učno okolje močno osredotočeno na učenje kot primarno dejav-
259
Preglednica 1 Struktura modela faktorjev delovanja in nalog, ki jih vzgojiteljice izvajajo
v praksi in lahko prispevajo k inovativnosti na področju zgodnjega
gibalnega poučevanja
Trditev Področje
Preizkušanje novih postopkov pri poučevanju. ,
Razvijanje novosti v praksi ,
Prenos novosti v prakso. ,
Sprejemanje odgovornosti za novosti pri poučevanju. ,
Izmenjava dobrih praks ,
Participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti. ,
Uporaba razl. mat., pomagal, pripomočkov, medijev. ,
Razmislek o tem, kaj ni bilo dobro izpeljano. ,
Razmislek o tem, kaj je bilo dobro izpeljano. ,
Razmislek o tem, kako bi ravnali v prihodnje. ,
Pridobivanje novih poklicnih kompetenc na področju gibanja. ,
Postavljanje novih poklicnih izzivov. ,
Prijetno počutje otrok ,
Uporaba ustaljenih postopkov pri poučevanju. ,
Strpnost pri delu z otroki. ,
Previdnost pri aktivnostih v povezavi s strahom pritožb staršev. ,
Izogibanje aktivnostim, pri katerih se otroci lahko poškodujejo. ,
unije v celoti. Zato je nujna skrb za vsakega posameznika od zgodnjih otro-
ških let do pozne starosti. Ključne kompetence so kompleksen sistem znanj,
spretnosti, ravnanja in stališč, ki jih vsak posameznik potrebuje za vključe-
nost v družbo, zaposlitev, nadaljnje učenje in za osebni razvoj. Posameznik
naj bi jih pridobil do zaključka osnovnošolskega izobraževanja in so osnova
za vseživljenjsko učenje. »Ključne kompetence so kompleksni sistemi znanja,
prepričanj in akcijskih tendenc, ki se gradijo na osnovi dobro organiziranega
področnega znanja, osnovnih veščin, posplošenih stališč in spoznavnih sti-
lov.« (Marentič Požarnik 2007, 44)
Področje 4 nasičujeta dve trditvi, in sicer Uporaba ustaljenih postopkov pri
poučevanju (0,063) in Strpnost pri delu z otroki (0,834), na podlagi česar smo
področje poimenovali Usmerjenost k otrokom. Usmerjenost k otroku poja-
snjujemo kot pedagoški pristop, ki temelji na upoštevanju domnevnih ra-
zvojnih značilnosti in potreb otrok ter učenju z aktivno udeležbo otrok. Kot
navajajo Dumont, Istance in Benavides (2010), usmerjenost na učenca predvi-
deva, da je učno okolje močno osredotočeno na učenje kot primarno dejav-
259
