Page 250 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 250
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
V tretjem koraku je pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva
smiselno opredeliti tudi uspešnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki se
kaže v obliki odnosa med zdravstvenimi storitvami in koristnostjo, ki jo
te zdravstvene storitve prinašajo posamezniku. Maksimalno koristnost
je mogoče doseči, če se posamezna zdravstvena storitev maksimalno geo-
grafsko približa vsakemu posameznemu prebivalcu v obliki, ki jo zdrav
stvena tehnologija omogoča. To je mogoče doseči na način, da definira-
mo optimalne lokacije in število izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki se
poskušajo v čim večji meri približati posameznemu prebivalcu oziroma
ki poskušajo prebivalcem zagotoviti čim večjo dostopnost do zdravstve-
nih storitev.
Za določitev optimalnih lokacij izvajalcev zdravstvene dejavnosti je
najpogosteje uporabljeno eno samo merilo, to je potovalna upornost ozi-
250 roma potovalni čas pri uporabi osebnega motornega vozila na katego-
riziranem cestnem omrežju, in sicer od centroida naselja do centroida
hipotetične lokacije izvajalca zdravstvene dejavnosti. Z variiranjem raz-
ličnih časovnih intervalov, ki predstavljajo potovalno pot, ki jo potrebu-
jejo bolniki do najbližjega izvajalca zdravstvene dejavnosti, vplivamo na
koristnost, ki je posledica dostopnosti prebivalstva do storitev zdravstve-
nega varstva. Čim krajši je časovni interval dostopnosti do najbližjega
izvajalca zdravstvenih storitev, tem večja je koristnost za prebivalstvo.
Pri definiranju optimalnih lokacij in števila izvajalcev zdravstvene de-
javnosti gre običajno za analizo in projekcijo prostorske dostopnosti do
domnevno istovrstne, enako kakovostne in enako zmogljive zdravstve-
ne infrastrukture, kar pomeni, da je merilo čas dostopnosti najrelevant
nejše. Pri različnih časovnih intervalih se število in lokacije izvajalcev
zdravstvene dejavnosti, ki so vključeni v mrežo zdravstvenega varstva,
razlikujejo.
V četrtem koraku je pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva
smiselno opredeliti tudi drugi vidik uspešnosti izvajalcev zdravstvene de-
javnosti, ki prav tako kaže odnos med zdravstvenimi storitvami in ko-
ristnostjo, ki jo te zdravstvene storitve prinašajo posamezniku. Maksi-
malno koristnost je namreč mogoče doseči tudi z doseganjem kakovosti,
ki jo prebivalec pričakuje od zdravstvenih storitev. Presojanje kakovo-
sti obravnav bolnikov je tako pomemben dejavnik opredeljevanja mre-
že zdravstvenega varstva. Z zagotavljanjem opredeljene kakovosti zdrav
stvenih izidov namreč pomembno vplivamo na koristnost prebivalcev.
Pri opredeljevanju kakovosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti se običaj-
no sklicujemo na nabor kazalnikov in kazalcev kakovosti, ki kažejo mero
kakovosti obravnav bolnikov. Pregled in nadzor nad kakovostjo zdrav
V tretjem koraku je pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva
smiselno opredeliti tudi uspešnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki se
kaže v obliki odnosa med zdravstvenimi storitvami in koristnostjo, ki jo
te zdravstvene storitve prinašajo posamezniku. Maksimalno koristnost
je mogoče doseči, če se posamezna zdravstvena storitev maksimalno geo-
grafsko približa vsakemu posameznemu prebivalcu v obliki, ki jo zdrav
stvena tehnologija omogoča. To je mogoče doseči na način, da definira-
mo optimalne lokacije in število izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki se
poskušajo v čim večji meri približati posameznemu prebivalcu oziroma
ki poskušajo prebivalcem zagotoviti čim večjo dostopnost do zdravstve-
nih storitev.
Za določitev optimalnih lokacij izvajalcev zdravstvene dejavnosti je
najpogosteje uporabljeno eno samo merilo, to je potovalna upornost ozi-
250 roma potovalni čas pri uporabi osebnega motornega vozila na katego-
riziranem cestnem omrežju, in sicer od centroida naselja do centroida
hipotetične lokacije izvajalca zdravstvene dejavnosti. Z variiranjem raz-
ličnih časovnih intervalov, ki predstavljajo potovalno pot, ki jo potrebu-
jejo bolniki do najbližjega izvajalca zdravstvene dejavnosti, vplivamo na
koristnost, ki je posledica dostopnosti prebivalstva do storitev zdravstve-
nega varstva. Čim krajši je časovni interval dostopnosti do najbližjega
izvajalca zdravstvenih storitev, tem večja je koristnost za prebivalstvo.
Pri definiranju optimalnih lokacij in števila izvajalcev zdravstvene de-
javnosti gre običajno za analizo in projekcijo prostorske dostopnosti do
domnevno istovrstne, enako kakovostne in enako zmogljive zdravstve-
ne infrastrukture, kar pomeni, da je merilo čas dostopnosti najrelevant
nejše. Pri različnih časovnih intervalih se število in lokacije izvajalcev
zdravstvene dejavnosti, ki so vključeni v mrežo zdravstvenega varstva,
razlikujejo.
V četrtem koraku je pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva
smiselno opredeliti tudi drugi vidik uspešnosti izvajalcev zdravstvene de-
javnosti, ki prav tako kaže odnos med zdravstvenimi storitvami in ko-
ristnostjo, ki jo te zdravstvene storitve prinašajo posamezniku. Maksi-
malno koristnost je namreč mogoče doseči tudi z doseganjem kakovosti,
ki jo prebivalec pričakuje od zdravstvenih storitev. Presojanje kakovo-
sti obravnav bolnikov je tako pomemben dejavnik opredeljevanja mre-
že zdravstvenega varstva. Z zagotavljanjem opredeljene kakovosti zdrav
stvenih izidov namreč pomembno vplivamo na koristnost prebivalcev.
Pri opredeljevanju kakovosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti se običaj-
no sklicujemo na nabor kazalnikov in kazalcev kakovosti, ki kažejo mero
kakovosti obravnav bolnikov. Pregled in nadzor nad kakovostjo zdrav
