Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 9
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
vojnama in morda je prav on Je a opozoril na Kogojevo skladateljsko zapušèino. V
drugem letu študija je Lipovška kot profesor kompozicije nasledil Marjan Kozina, s
katerim pa Je ni našel skupnega jezika. Po tem, ko je Kozina na njegovo klavirsko
skladbo Elegija vsul plaz oèitkov, je študij kompozicije opustil in ga ni nikoli nadaljeval.
Da bi pridobil formalno izobrazbo, se je elel vpisati na pedagoški oddelek, smer klavir,
vendar so prav to mo nost takrat ukinili in preostal mu je le Zgodovinski oddelek.34 Vodil
ga je Dragotin Cvetko, ki je Je evo študijsko pot oèitno poznal. Njegov vpis je menda
pospremil s sarkastiènimi besedami, da ta oddelek ni »refugium peccatoris«.35 Pripomba
je bila sicer neumestna, toda takrat razoèaranega študenta je morda še bolj pod gala k
delu.
Jakob Je ima zelo samosvoje poglede na študij kompozicije, ko pravi, da so teoretièni
predmeti harmonija, kontrapunkt, nauk o instrumentih in oblikoslovje discipline, ki se jih
je moè nauèiti, medtem ko je komponiranje stvar izkustev iz lastnih spoznanj.36 Preprièan
je, da lahko študijski proces mladega skladatelja ovira, ker ga vodi po zaèrtani poti uènega
naèrta, ki je po njegovem mnenju velikokrat v nasprotju z ustvarjalnimi nagibi študenta.
Zdi se, da je to preprièanje zraslo iz njegovih slabih izkušenj akademskega študija
kompozicije, saj zagovarja ustvarjalno svobodo, ki je, tako Je , omogoèena zgolj
samoukom.37 Od svojih profesorjev je veliko prièakoval in pri njih marsikaj pogrešal.
Predvsem vsestransko širino, s katero bi bil ob teoretiènih vsebinah dele en
glasbenozgodovinskih znanj ter poglobljenega spoznavanja oblikoslovja in literature. Kot
pravi, je dobro mentorstvo najbolj pogrešal pri oblikoslovju, ki je zanj najzahtevnejši
predmet izmed vseh teoretiènih disciplin.38 Njegova ivljenjska in študijska pot potrjujeta
trden znaèaj in neomajno voljo po samostojnem razvijanju glasbenega talenta. Svoje prve
skladbe je pisal za klavir in jih zaupal v presojo profesorici klavirja Zorki Bradaèevi.39 Kot
pravi, so nastale kot plod neskonènih veèernih improvizacij na domaèem klavirju.40
Podobno improviziranje je bilo znaèilno tudi za Marija Kogoja, kot v svojih spominih
opisuje Matija Bravnièar.41 Zdi se, da so bili Je evi prvenci dokaj zahtevni, saj ga je Zorka
Bradaèeva spodbujala, naj napiše kaj la jega, da bi bile skladbe kot didaktièno gradivo
primerne za objavo. Bradaèeva in Silva Hrašovec sta v zbirko skladb za mladino Dobra
tovariša iz leta 1951 uvrstili Je evo skladbico Solzice, poimenovano po Voranèevi èrtici.
To je bila prva Je eva natisnjena skladba. Spodbude so rojevale nova klavirska dela,
zbrana v zbirkah suitnega znaèaja, kar je postala stalnica tovrstnih Je evih del. Na
vprašanje o svojih glasbenih vzorih razmišlja takole: »Te il sem stran od pompoznosti
romantiènih izroèil, blizu mi je postala klasièna odmerjenost kakega Hindemitha ali
Bartóka. Najbolj pa sem se zazrl v glasbo tedaj docela pozabljenega Marija Kogoja.«42
Kogojevo obse no zapušèino je zaèel prouèevati po letu 1950, ko se je pobli e seznanil z
njegovo usodo in si zaèel prizadevati, da bi skladbe izlušèil iz pozabe. V tistem èasu je tudi
34 Spomini Jakoba Je a na profesorje in kolege, v: «Odzven narave do zvezd«, 243–244.
35 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 26.
36 Prav tam, 32.
37 Prav tam.
38 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
39 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 32.
40 Iz pogovora z Marjeto Gaèeša, objavljeno v: «Odzven narave do zvezd«, 42.
41 Primo Kuret, »Sreèanja in spomini«, Matija Bravnièar 1897–1977 (Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo, zv. 9, 2008), 27.
42 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 320.
9
vojnama in morda je prav on Je a opozoril na Kogojevo skladateljsko zapušèino. V
drugem letu študija je Lipovška kot profesor kompozicije nasledil Marjan Kozina, s
katerim pa Je ni našel skupnega jezika. Po tem, ko je Kozina na njegovo klavirsko
skladbo Elegija vsul plaz oèitkov, je študij kompozicije opustil in ga ni nikoli nadaljeval.
Da bi pridobil formalno izobrazbo, se je elel vpisati na pedagoški oddelek, smer klavir,
vendar so prav to mo nost takrat ukinili in preostal mu je le Zgodovinski oddelek.34 Vodil
ga je Dragotin Cvetko, ki je Je evo študijsko pot oèitno poznal. Njegov vpis je menda
pospremil s sarkastiènimi besedami, da ta oddelek ni »refugium peccatoris«.35 Pripomba
je bila sicer neumestna, toda takrat razoèaranega študenta je morda še bolj pod gala k
delu.
Jakob Je ima zelo samosvoje poglede na študij kompozicije, ko pravi, da so teoretièni
predmeti harmonija, kontrapunkt, nauk o instrumentih in oblikoslovje discipline, ki se jih
je moè nauèiti, medtem ko je komponiranje stvar izkustev iz lastnih spoznanj.36 Preprièan
je, da lahko študijski proces mladega skladatelja ovira, ker ga vodi po zaèrtani poti uènega
naèrta, ki je po njegovem mnenju velikokrat v nasprotju z ustvarjalnimi nagibi študenta.
Zdi se, da je to preprièanje zraslo iz njegovih slabih izkušenj akademskega študija
kompozicije, saj zagovarja ustvarjalno svobodo, ki je, tako Je , omogoèena zgolj
samoukom.37 Od svojih profesorjev je veliko prièakoval in pri njih marsikaj pogrešal.
Predvsem vsestransko širino, s katero bi bil ob teoretiènih vsebinah dele en
glasbenozgodovinskih znanj ter poglobljenega spoznavanja oblikoslovja in literature. Kot
pravi, je dobro mentorstvo najbolj pogrešal pri oblikoslovju, ki je zanj najzahtevnejši
predmet izmed vseh teoretiènih disciplin.38 Njegova ivljenjska in študijska pot potrjujeta
trden znaèaj in neomajno voljo po samostojnem razvijanju glasbenega talenta. Svoje prve
skladbe je pisal za klavir in jih zaupal v presojo profesorici klavirja Zorki Bradaèevi.39 Kot
pravi, so nastale kot plod neskonènih veèernih improvizacij na domaèem klavirju.40
Podobno improviziranje je bilo znaèilno tudi za Marija Kogoja, kot v svojih spominih
opisuje Matija Bravnièar.41 Zdi se, da so bili Je evi prvenci dokaj zahtevni, saj ga je Zorka
Bradaèeva spodbujala, naj napiše kaj la jega, da bi bile skladbe kot didaktièno gradivo
primerne za objavo. Bradaèeva in Silva Hrašovec sta v zbirko skladb za mladino Dobra
tovariša iz leta 1951 uvrstili Je evo skladbico Solzice, poimenovano po Voranèevi èrtici.
To je bila prva Je eva natisnjena skladba. Spodbude so rojevale nova klavirska dela,
zbrana v zbirkah suitnega znaèaja, kar je postala stalnica tovrstnih Je evih del. Na
vprašanje o svojih glasbenih vzorih razmišlja takole: »Te il sem stran od pompoznosti
romantiènih izroèil, blizu mi je postala klasièna odmerjenost kakega Hindemitha ali
Bartóka. Najbolj pa sem se zazrl v glasbo tedaj docela pozabljenega Marija Kogoja.«42
Kogojevo obse no zapušèino je zaèel prouèevati po letu 1950, ko se je pobli e seznanil z
njegovo usodo in si zaèel prizadevati, da bi skladbe izlušèil iz pozabe. V tistem èasu je tudi
34 Spomini Jakoba Je a na profesorje in kolege, v: «Odzven narave do zvezd«, 243–244.
35 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 26.
36 Prav tam, 32.
37 Prav tam.
38 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
39 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 32.
40 Iz pogovora z Marjeto Gaèeša, objavljeno v: «Odzven narave do zvezd«, 42.
41 Primo Kuret, »Sreèanja in spomini«, Matija Bravnièar 1897–1977 (Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo, zv. 9, 2008), 27.
42 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 320.
9
