Page 8 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 8
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in posledièno na Akademijo za glasbo.24 Je je ob svojih
pianistiènih zaèetkih bele il tudi prva skladateljska dela. Na srednji stopnji sta ga
glasbeno-teoretiène predmete pouèevala Uroš Prevoršek in Karol Pahor. Kot vplivnega
uèitelja kompozicije na srednji stopnji pa omenja predvsem Pahorja.25
Na sprejemnem preizkusu na akademijo, ki je med drugim obsegal igranje klavirja, se je
izkazal do te mere, da je bil dodeljen v razred cenjenega profesorja Antona Ravnika, kar je
razumel kot priznanje. Ravnik je bil od leta 1940 profesor klavirja na akademski stopnji,
po vojni pa tudi vodja klavirskega 26 Je se je pri študiju klavirja kmalu sooèil s te avami,
ki so izvirale iz prstne tehnike harmonike, èesar se je le ste ka otresel. Pri usvajanju
klavirske tehnike je bil celo tako goreè, da je imel veèkrat boleèe prste. Ta izkušnja ga je
dokonèno odvrnila od harmonike, instrumenta njegove mladosti, ki ga je pojmoval kot
»katastrofo za prstno tehniko klavirja«.27 Vadbenih muk ga je odrešila šele nova
profesorica klavirja Zorka Bradaèeva, ki je, tako Je , pouèevala po bolj »demokratiènih«
metodah.28 V èasu študija je imel v svoji sicer skromni sobici na Krakovem nasipu svoj
imenitni klavir Bösendorfer, ki je postal njegov ivljenjski sopotnik in na katerem so
nastajale tudi prve skladbe. Sam pravi, da je klavir zanj »kralj inštrumentov«.29
O tem, kako je spoznaval umetnost komponiranja, najveè pove sam v zapisanih
spominskih èrticah.30 Njegova profesionalna glasbena pot se je zaèela leta 1947, ko se je
vpisal na Srednjo glasbeno šolo, in se nadaljevala z vpisom na Akademijo za glasbo v
Ljubljani. Med glasbeno-teoretiènimi predmeti velja izpostaviti tiste profesorje, ki so ga
tako ali drugaèe trajno zaznamovali. Predavanja iz kontrapunkta je poslušal pri Bla u
Arnièu, ki ga je cenil kot »notnega garaèa«, po èloveški plati pa kot dobrodušnega in
tolerantnega uèitelja, vendar s kaj malo smisla za pouèevanje. Kontrapunkt ga je nekaj
èasa pouèeval tudi Lucijan Marija Škerjanc. Je eva generacija ga je cenila kot odliènega
poznavalca glasbeno-teoretiènih disciplin, sicer pa je izkusila njegove èloveške slabosti,
kot sta bila sarkazem in ironija. Kot pravi Je , je po èloveški in strokovni plati izstopal
Karol Pahor kot uèitelj harmonije, ki je svoje pedagoško poslanstvo opravljal zelo
odgovorno.31 Ob vstopu na Akademijo se je vpisal na Oddelek za kompozicijo in bil
dodeljen v razred Marijana Lipovška, ki ga ima za svojega edinega pravega uèitelja.32 Kot
pravi, so bili njegovi skladateljski zaèetki zelo naporni, saj je komajda premagoval
študijske zahteve. Kljub vsemu mu je z vztrajnim delom uspelo opraviti prvi letnik. Da bi
to dosegel, se je dodatno uril pri odliènem in vsestransko razgledanem pedagogu Sreèku
Koporcu.33 Kot nekdanji uèenec Marija Kogoja, praške šole in Schönbergovega uèenca
Egona Lustgartna, je bil med najbolj modernistiènimi skladatelji obdobja med obema
24 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
25 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
26 Ravnik, Anton (1895-1989) - Slovenska biografija;
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi489744/ (dostopno 15. 11. 2018).
27 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, Odzven narave do zvezd, 29.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
30 Glej zbornik prispevkov v publikaciji Odzven narave do zvezd, kjer so Je evi spomini in pogledi na
umetnost v veè krajših zapisih.
31 Jakob Je , »Prijatelji«, Odzven narave do zvezd, 235–36, 238, 239.
32 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
33 Prav tam, 241–42.
8
Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in posledièno na Akademijo za glasbo.24 Je je ob svojih
pianistiènih zaèetkih bele il tudi prva skladateljska dela. Na srednji stopnji sta ga
glasbeno-teoretiène predmete pouèevala Uroš Prevoršek in Karol Pahor. Kot vplivnega
uèitelja kompozicije na srednji stopnji pa omenja predvsem Pahorja.25
Na sprejemnem preizkusu na akademijo, ki je med drugim obsegal igranje klavirja, se je
izkazal do te mere, da je bil dodeljen v razred cenjenega profesorja Antona Ravnika, kar je
razumel kot priznanje. Ravnik je bil od leta 1940 profesor klavirja na akademski stopnji,
po vojni pa tudi vodja klavirskega 26 Je se je pri študiju klavirja kmalu sooèil s te avami,
ki so izvirale iz prstne tehnike harmonike, èesar se je le ste ka otresel. Pri usvajanju
klavirske tehnike je bil celo tako goreè, da je imel veèkrat boleèe prste. Ta izkušnja ga je
dokonèno odvrnila od harmonike, instrumenta njegove mladosti, ki ga je pojmoval kot
»katastrofo za prstno tehniko klavirja«.27 Vadbenih muk ga je odrešila šele nova
profesorica klavirja Zorka Bradaèeva, ki je, tako Je , pouèevala po bolj »demokratiènih«
metodah.28 V èasu študija je imel v svoji sicer skromni sobici na Krakovem nasipu svoj
imenitni klavir Bösendorfer, ki je postal njegov ivljenjski sopotnik in na katerem so
nastajale tudi prve skladbe. Sam pravi, da je klavir zanj »kralj inštrumentov«.29
O tem, kako je spoznaval umetnost komponiranja, najveè pove sam v zapisanih
spominskih èrticah.30 Njegova profesionalna glasbena pot se je zaèela leta 1947, ko se je
vpisal na Srednjo glasbeno šolo, in se nadaljevala z vpisom na Akademijo za glasbo v
Ljubljani. Med glasbeno-teoretiènimi predmeti velja izpostaviti tiste profesorje, ki so ga
tako ali drugaèe trajno zaznamovali. Predavanja iz kontrapunkta je poslušal pri Bla u
Arnièu, ki ga je cenil kot »notnega garaèa«, po èloveški plati pa kot dobrodušnega in
tolerantnega uèitelja, vendar s kaj malo smisla za pouèevanje. Kontrapunkt ga je nekaj
èasa pouèeval tudi Lucijan Marija Škerjanc. Je eva generacija ga je cenila kot odliènega
poznavalca glasbeno-teoretiènih disciplin, sicer pa je izkusila njegove èloveške slabosti,
kot sta bila sarkazem in ironija. Kot pravi Je , je po èloveški in strokovni plati izstopal
Karol Pahor kot uèitelj harmonije, ki je svoje pedagoško poslanstvo opravljal zelo
odgovorno.31 Ob vstopu na Akademijo se je vpisal na Oddelek za kompozicijo in bil
dodeljen v razred Marijana Lipovška, ki ga ima za svojega edinega pravega uèitelja.32 Kot
pravi, so bili njegovi skladateljski zaèetki zelo naporni, saj je komajda premagoval
študijske zahteve. Kljub vsemu mu je z vztrajnim delom uspelo opraviti prvi letnik. Da bi
to dosegel, se je dodatno uril pri odliènem in vsestransko razgledanem pedagogu Sreèku
Koporcu.33 Kot nekdanji uèenec Marija Kogoja, praške šole in Schönbergovega uèenca
Egona Lustgartna, je bil med najbolj modernistiènimi skladatelji obdobja med obema
24 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
25 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
26 Ravnik, Anton (1895-1989) - Slovenska biografija;
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi489744/ (dostopno 15. 11. 2018).
27 Jakob Je , »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, Odzven narave do zvezd, 29.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
30 Glej zbornik prispevkov v publikaciji Odzven narave do zvezd, kjer so Je evi spomini in pogledi na
umetnost v veè krajših zapisih.
31 Jakob Je , »Prijatelji«, Odzven narave do zvezd, 235–36, 238, 239.
32 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
33 Prav tam, 241–42.
8
