Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 13
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
izvajalcu pa predpisal, naj skladbo zakljuèi z udarcem èlenka po violini. Kljub temu da se
je v tovrstni estetki dodobra preizkusil in napisal veè prepoznavnih del (npr. Elegije za
flavto in klarinet, 1962), se v naslednjih letih odmika od pretiranega konstruktivizma in
klasiènega notnega zapisa, izvajalcu pa dopušèa izvajalsko oziroma interpretativno
svobodo. Sredi 60. let uvaja efekte v obliki glissandov, nedoloèeno tonsko trajanje,
svobodno ritmiko, pri pihalih alikvote oziroma fla olete, pri klavirju brenkanje po
strunah, raziskuje nove zvoène mo nosti harfe in ne nazadnje opušèa taktnice ter z vsem
tem nakazuje t. im. odprto formo in svobodo aleatorike kot takrat aktualno novost
evropske glasbe. V tem duhu izstopata deli ciklus štirih Stihov za oboo in violino (pozneje
v razlièici za oboo in violonèelo) in Asonanace za oboo, harfo in klavir (1966).55 Proti
koncu tega desetletja se vrne k vokalu in napiše nekaj odmevnih vokalno-instrumentalnih
del, kot sta Odsevi Hajamovih stihov (1967) in Do fraig amors (1968), v katerih se vrne k
pastoralnim temam in izpovedni moèi besedila. Za slednje leta 1970 prejme nagrado
Prešernovega sklada. Kantatna dela nastajajo tudi v naslednjem desetletju in postanejo
steber njegovega opusa (Bri inski spomeniki, 1971, Pogled zvezd, 1974, Caccia Barbara,
1979). Je eva partitura se sèasoma spreminja in postaja vse bolj grafièna, k èemur pripore
skladateljevo neprestano iskanje izvirnih zvokov ter posledièno uvajanje novih tehnik
igranja na posamezna glasbila. Najznaèilnejši sad teh veèletnih prizadevanj je sedem
skladb z naslovom Nomos (1969–1989), v katerih je svoj talent raznolikosti zvoènih
odtenkov preizkušal v vseh glasbenih elementih, trajanju, višini, barvi, zasedbi … Med
omenjenimi deli posebej izstopa Nomos VII za trombon in tolkala, pri katerem je skupaj s
pozavnistom Vinkom Globokarjem razvijal tehniko mikrotonov, preizkušal rabo razliènih
dušilcev in dihalnih tehnik ter tako osmišljal svojo vizijo odkrivanja zvoènih mo nosti. 56
V poznih sedemdesetih letih je sledil Cageovi tehniki prepariranih glasbil in jo uporabil v
skladbi Strune, milo se glasite za mandolino in godala (1977), kjer se v melodiki opira na
Jenkovo uglasbitev Prešernovega besedila, tradicijo pa prese e s samosvojim godalnim
zvokom in vokalnim vlo kom instrumentalistov. Godalci med drugim igrajo z
nenavadnimi predmeti, kot je glavnik, ki spro a škripajoè, mandolini podoben zven,
medtem ko kozarci ob dotiku s struno povzroèijo » vi gajoèi elektrièni zvok«.57 Sredi 80.
let ga je pritegnila ideja preizkušanja ekstremnih zvoènih barv pihalnih instrumentov, ki
jih dopolnjujejo zvoki tolkal in èloveških glasov. V skladbah s skupnim naslovom
Ekstremi (1984–1998) se je odzival na revolucije, umetniške prevrate in socialne stiske
prelomnega 20. stoletja.58 Ob vsem dose enem, ja potrebno poudariti, da je njegova
umetniška ilica še vedno dejavna in aktualna. V zadnjih letih je zasnoval zborovske
zbirke, s katerimi se poklanja najvidnejšim slovenskim pesnikom od Trubarja do
sodobnosti (Pesem besede, 2006) in kot pravi, ima ob sebi še vrsto besedil, ki mu »le ijo
na duši za uglasbitev“ 59 V zbirki Pesem besede tankoèutno osmišlja svoj odnos do
domovine in slovenskih korenin, pri èemer se z glasbo izogne patetiki ter ustvari humorne,
55 Matja Barbo, Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana;
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 116–118.
56 Prav tam.
57 Darja Koter, »Tradicionalni instrumentarij – medij sodobnega glasbenega izraza«, Ideja celostne
umetnine ob koncu tisoèletja (Ljubljana: Festival, 1999): 40; prim tudi spremno besedo k zgošèenki:
Musica Slovenica. Jakob Je , Helidon 6.711 595.
58 Niall O’Loughlin, Novejša glasba v Sloveniji (Ljubljana: Slovenska matica, 2000): 232–34.
59 Veronika Bervar, intervju s skladateljem ob 90-letnici v spletni reviji Naši zbori z naslovom »Mnogi
odtenki ivljenja": https://www.nasizbori.si/mnogi-odtenki-zivljenja/ (dostopno 12. 1. 2019)
13
izvajalcu pa predpisal, naj skladbo zakljuèi z udarcem èlenka po violini. Kljub temu da se
je v tovrstni estetki dodobra preizkusil in napisal veè prepoznavnih del (npr. Elegije za
flavto in klarinet, 1962), se v naslednjih letih odmika od pretiranega konstruktivizma in
klasiènega notnega zapisa, izvajalcu pa dopušèa izvajalsko oziroma interpretativno
svobodo. Sredi 60. let uvaja efekte v obliki glissandov, nedoloèeno tonsko trajanje,
svobodno ritmiko, pri pihalih alikvote oziroma fla olete, pri klavirju brenkanje po
strunah, raziskuje nove zvoène mo nosti harfe in ne nazadnje opušèa taktnice ter z vsem
tem nakazuje t. im. odprto formo in svobodo aleatorike kot takrat aktualno novost
evropske glasbe. V tem duhu izstopata deli ciklus štirih Stihov za oboo in violino (pozneje
v razlièici za oboo in violonèelo) in Asonanace za oboo, harfo in klavir (1966).55 Proti
koncu tega desetletja se vrne k vokalu in napiše nekaj odmevnih vokalno-instrumentalnih
del, kot sta Odsevi Hajamovih stihov (1967) in Do fraig amors (1968), v katerih se vrne k
pastoralnim temam in izpovedni moèi besedila. Za slednje leta 1970 prejme nagrado
Prešernovega sklada. Kantatna dela nastajajo tudi v naslednjem desetletju in postanejo
steber njegovega opusa (Bri inski spomeniki, 1971, Pogled zvezd, 1974, Caccia Barbara,
1979). Je eva partitura se sèasoma spreminja in postaja vse bolj grafièna, k èemur pripore
skladateljevo neprestano iskanje izvirnih zvokov ter posledièno uvajanje novih tehnik
igranja na posamezna glasbila. Najznaèilnejši sad teh veèletnih prizadevanj je sedem
skladb z naslovom Nomos (1969–1989), v katerih je svoj talent raznolikosti zvoènih
odtenkov preizkušal v vseh glasbenih elementih, trajanju, višini, barvi, zasedbi … Med
omenjenimi deli posebej izstopa Nomos VII za trombon in tolkala, pri katerem je skupaj s
pozavnistom Vinkom Globokarjem razvijal tehniko mikrotonov, preizkušal rabo razliènih
dušilcev in dihalnih tehnik ter tako osmišljal svojo vizijo odkrivanja zvoènih mo nosti. 56
V poznih sedemdesetih letih je sledil Cageovi tehniki prepariranih glasbil in jo uporabil v
skladbi Strune, milo se glasite za mandolino in godala (1977), kjer se v melodiki opira na
Jenkovo uglasbitev Prešernovega besedila, tradicijo pa prese e s samosvojim godalnim
zvokom in vokalnim vlo kom instrumentalistov. Godalci med drugim igrajo z
nenavadnimi predmeti, kot je glavnik, ki spro a škripajoè, mandolini podoben zven,
medtem ko kozarci ob dotiku s struno povzroèijo » vi gajoèi elektrièni zvok«.57 Sredi 80.
let ga je pritegnila ideja preizkušanja ekstremnih zvoènih barv pihalnih instrumentov, ki
jih dopolnjujejo zvoki tolkal in èloveških glasov. V skladbah s skupnim naslovom
Ekstremi (1984–1998) se je odzival na revolucije, umetniške prevrate in socialne stiske
prelomnega 20. stoletja.58 Ob vsem dose enem, ja potrebno poudariti, da je njegova
umetniška ilica še vedno dejavna in aktualna. V zadnjih letih je zasnoval zborovske
zbirke, s katerimi se poklanja najvidnejšim slovenskim pesnikom od Trubarja do
sodobnosti (Pesem besede, 2006) in kot pravi, ima ob sebi še vrsto besedil, ki mu »le ijo
na duši za uglasbitev“ 59 V zbirki Pesem besede tankoèutno osmišlja svoj odnos do
domovine in slovenskih korenin, pri èemer se z glasbo izogne patetiki ter ustvari humorne,
55 Matja Barbo, Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana;
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 116–118.
56 Prav tam.
57 Darja Koter, »Tradicionalni instrumentarij – medij sodobnega glasbenega izraza«, Ideja celostne
umetnine ob koncu tisoèletja (Ljubljana: Festival, 1999): 40; prim tudi spremno besedo k zgošèenki:
Musica Slovenica. Jakob Je , Helidon 6.711 595.
58 Niall O’Loughlin, Novejša glasba v Sloveniji (Ljubljana: Slovenska matica, 2000): 232–34.
59 Veronika Bervar, intervju s skladateljem ob 90-letnici v spletni reviji Naši zbori z naslovom »Mnogi
odtenki ivljenja": https://www.nasizbori.si/mnogi-odtenki-zivljenja/ (dostopno 12. 1. 2019)
13
