Page 6 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 6
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
4-leten fantiè ponosno postavljal med vaške godce in udarjal takt s tako imenovanim
»kitajcem«, kot so rekli »potresajoèemu drevescu s polno zvonèkov«.3 To je preprosto
ljudsko tolkalo v obliki visoke palice, na katero so pripete majhne èinele in kraguljèki ter
konjski rep, kar simbolizira zvok nekdanjih janièarskih kapel in iz njih izhajajoèo »turško
muziko«. Jakob Je je mladostna leta pre ivel nedaleè stran od rojstnega kraja, v Loki pri
Zidanem Mostu, koder je bivalo veè pomembnih osebnosti. Tudi tam so imeli gostilno, ob
tem pa še posestvo z obdelovalno zemljo, kar je pomenilo, da je bilo pri hiši veliko dela, ki
ga je nemalokrat odvraèalo od glasbe. Zase pravi, da ima »ljudsko dušo«, ki ga je vodila k
ustvarjanju za glas.4 Èeprav je mladost pre ivel ob dru abnem gostilniškem petju, do
ljudskih vi ni imel posebnega odnosa, zato se tudi kot skladatelj sprva ni ogreval za vokal
ali še manj za pristno ljudsko glasbo.5 K vokalu se je vrnil šele po dobi ustvarjanja za
klavir, ko se mu je odprl svet samospevov. Je se v svojem umetniškem ustvarjanju rad
zazre v preteklost, skozi katero pa ne povelièuje poetiènih vsebin zgodovinskih besedil,
temveè se vprašuje o èlovekovem obstajanju in odstira narodovo kulturo. Takšne vzgibe
potrjujejo njegova najveèja vokalno-instrumentalna dela Bri inski spomeniki, Do fraig
amors, Pogled zvezd idr. Opira se na mladostna do ivetja in spomine, išèe vsebine, ki mu
nudijo obširno glasbeno tematiko ter omogoèajo prvinskost in izvirnost.6 Zanj je glasba
umetnost zvokov.7 Ob skladbi Pogled zvezd, v kateri se naslanja na razprave Nikolaja
Kopernika, je Lojze Lebiè zapisal: »Èeprav se zdi, da je kantata Pogled zvezd razpeta med
znanost in umetnost, pa je v tem delu za Je evo skladateljsko ustvarjanje znaèilna
dialektika med spontanim in premišljenim, estetskim in kompozicijsko tehniènim, med
besedo in glasbo, razumom in èustvi.«.8
O svoji dru ini pripoveduje, da sta oèe Jakob in mama Jo efa proti veèeru kdaj skupaj
zapela ljudske pesmi v dvoglasju in da je mama veèkrat prepevala tudi sama.9 Oèe je bil
kot uspešen gostilnièar in dober gospodar kmeèkega posestva spoštovan mo , njegova
gostilna pa priljubljeno shajališèe vašèanov vseh poklicev in stanov. V širši dru ini je
znanih veè glasbeno nadarjenih rodov, predvsem ljudskih godcev, harmonikarjev.10 Z njo
je povezan tudi sam, saj ga je spremljala od zgodnje mladosti, ko je zabaval gostilniške
goste, zaigral pa je tudi v kasnejših letih. Domaèini so ga klicali Radko ter ga tako imensko
loèevali od oèeta Jakoba.11 Je se spominja, da je nagnjenje do glasbe zaèutil prav ob
igranju »frajtonarce«, muziciranje v pozno v noè pa mu ni bilo v veselje.12 Iz spominov
njegovih sokrajanov razberemo, da je bil dober muzikant. Te besede pa oèitno ni maral,
saj naj bi se nanjo odzival z ogorèenjem in poudarjal, da so muzikanti vaški harmonikarji,
ki igrajo po gostilnah, na ohcetih in veselicah, sam pa da je glasbenik, o katerem bo še
slišati.13 Ko si je z igranjem prislu il denar za nakup klavirske harmonike, so se mu odprli
3 Prav tam, 316.
4 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj Jakob Je «, Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a (Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 21.
5 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
6 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj Jakob Je «, 210–211.
7 Prav tam, 214.
8 Lojze Lebiè, »Jakobu od blizu in daleè«, Odzven narave do zvezd, 14.
9 Po spominu Jakoba Je a zapisala hèi Brina Je Brezavšèek, november 2018, hrani avtorica.
10 Prav tam.
11 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Je a«, Odzven narave do zvezd, 27.
12 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 316.
13 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Je a«, 27.
6
4-leten fantiè ponosno postavljal med vaške godce in udarjal takt s tako imenovanim
»kitajcem«, kot so rekli »potresajoèemu drevescu s polno zvonèkov«.3 To je preprosto
ljudsko tolkalo v obliki visoke palice, na katero so pripete majhne èinele in kraguljèki ter
konjski rep, kar simbolizira zvok nekdanjih janièarskih kapel in iz njih izhajajoèo »turško
muziko«. Jakob Je je mladostna leta pre ivel nedaleè stran od rojstnega kraja, v Loki pri
Zidanem Mostu, koder je bivalo veè pomembnih osebnosti. Tudi tam so imeli gostilno, ob
tem pa še posestvo z obdelovalno zemljo, kar je pomenilo, da je bilo pri hiši veliko dela, ki
ga je nemalokrat odvraèalo od glasbe. Zase pravi, da ima »ljudsko dušo«, ki ga je vodila k
ustvarjanju za glas.4 Èeprav je mladost pre ivel ob dru abnem gostilniškem petju, do
ljudskih vi ni imel posebnega odnosa, zato se tudi kot skladatelj sprva ni ogreval za vokal
ali še manj za pristno ljudsko glasbo.5 K vokalu se je vrnil šele po dobi ustvarjanja za
klavir, ko se mu je odprl svet samospevov. Je se v svojem umetniškem ustvarjanju rad
zazre v preteklost, skozi katero pa ne povelièuje poetiènih vsebin zgodovinskih besedil,
temveè se vprašuje o èlovekovem obstajanju in odstira narodovo kulturo. Takšne vzgibe
potrjujejo njegova najveèja vokalno-instrumentalna dela Bri inski spomeniki, Do fraig
amors, Pogled zvezd idr. Opira se na mladostna do ivetja in spomine, išèe vsebine, ki mu
nudijo obširno glasbeno tematiko ter omogoèajo prvinskost in izvirnost.6 Zanj je glasba
umetnost zvokov.7 Ob skladbi Pogled zvezd, v kateri se naslanja na razprave Nikolaja
Kopernika, je Lojze Lebiè zapisal: »Èeprav se zdi, da je kantata Pogled zvezd razpeta med
znanost in umetnost, pa je v tem delu za Je evo skladateljsko ustvarjanje znaèilna
dialektika med spontanim in premišljenim, estetskim in kompozicijsko tehniènim, med
besedo in glasbo, razumom in èustvi.«.8
O svoji dru ini pripoveduje, da sta oèe Jakob in mama Jo efa proti veèeru kdaj skupaj
zapela ljudske pesmi v dvoglasju in da je mama veèkrat prepevala tudi sama.9 Oèe je bil
kot uspešen gostilnièar in dober gospodar kmeèkega posestva spoštovan mo , njegova
gostilna pa priljubljeno shajališèe vašèanov vseh poklicev in stanov. V širši dru ini je
znanih veè glasbeno nadarjenih rodov, predvsem ljudskih godcev, harmonikarjev.10 Z njo
je povezan tudi sam, saj ga je spremljala od zgodnje mladosti, ko je zabaval gostilniške
goste, zaigral pa je tudi v kasnejših letih. Domaèini so ga klicali Radko ter ga tako imensko
loèevali od oèeta Jakoba.11 Je se spominja, da je nagnjenje do glasbe zaèutil prav ob
igranju »frajtonarce«, muziciranje v pozno v noè pa mu ni bilo v veselje.12 Iz spominov
njegovih sokrajanov razberemo, da je bil dober muzikant. Te besede pa oèitno ni maral,
saj naj bi se nanjo odzival z ogorèenjem in poudarjal, da so muzikanti vaški harmonikarji,
ki igrajo po gostilnah, na ohcetih in veselicah, sam pa da je glasbenik, o katerem bo še
slišati.13 Ko si je z igranjem prislu il denar za nakup klavirske harmonike, so se mu odprli
3 Prav tam, 316.
4 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj Jakob Je «, Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a (Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 21.
5 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
6 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj Jakob Je «, 210–211.
7 Prav tam, 214.
8 Lojze Lebiè, »Jakobu od blizu in daleè«, Odzven narave do zvezd, 14.
9 Po spominu Jakoba Je a zapisala hèi Brina Je Brezavšèek, november 2018, hrani avtorica.
10 Prav tam.
11 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Je a«, Odzven narave do zvezd, 27.
12 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 316.
13 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Je a«, 27.
6
