Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 10
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
spoznal, da so njegovi osebni klavirski prvenci prezapleteni, zato se je obrnil k jasnejšim
strukturam, kot jih zaznamo v delih za otroke Mali popotnik, Dve otroški suiti, Dve
sonatini in Tri etude.
Mladi skladatelji pogosto išèejo potrditev za svoje delo. Tako se je Jakob Je v svojih
zgodnjih študijskih letih obèasno obraèal na Matijo Bravnièarja (1897–1977), ki ga je
prepoznal kot nadarjenega glasbenika in ga povabil v Društvo slovenskih skladateljev,
kjer je bil najmlajši èlan. Ko je Bravnièar leta 1952 postal profesor kompozicije
ljubljanske akademije, je Je celo razmišljal o vrnitvi k študiju, vendar so prevladali drugi
vzgibi, ki jih je oznaèil takole: »Èe bi se podredil temu študiju, bi moral kajpada lepo po
vrsti od pesemske oblike do sonate, od klavirja do orkestra, […], kar je sicer
progresivno-didaktièno, v bistvu pa le shematièno in nadzorovano. Mene je zanimala le
lastna vizija.«43 Kot ka e, ga ta študij ni dovolj pritegnil, podobno pa je bilo tudi na
zgodovinskem oddelku, saj pravi, da ga je dokonèal predvsem zato, ker mu je
visokošolska diploma omogoèala krajše slu enje vojaškega roka.44 Diplomiral je leta
1954, in sicer pri profesorju Vilku Ukmarju, za diplomo pa je izbral temo z naslovom
Kako je nastala moderna glasba in kaj je njeno bistvo.45 Èeprav se zdi, da mu
glasbenozgodovinske teme niso bile primarne in se je povsem predal komponiranju, je
tekom študija pridobil široko glasbenozgodovinsko znanje, razvil razmišljanje in
raziskovalno ilico, kar se ka e v njegovem vsestransko poglobljenem pristopu do
glasbenega ustvarjanja in širšega delovanja. Svojo odprtost potrjuje tudi skozi študij
Kogojeve zapušèine, ki ga je zaokro il v veè pogledih. Leta 1959 je opravljal strokovni
izpit in ga ubranil nalogo z naslovom Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del iz
Kogojeve skladateljske zapušèine. Kogojevo delo ga je tekom ivljenja spremljalo kot
raziskovalca in zbiralca njegovih skladb, prenekatera dela pa je tudi revidiral in jih
dopolnjeval v celovite skladbe (predvsem samospeve in klavirske skladbe).46 Nedvomno
je Kogojeva glasba vplivala tudi na njegov kompozicijski razvoj. Do zaèetka 50. let je bilo
mladim slovenskih skladateljem, ki so bili dele ni izobra evanja pri konservativno
usmerjenih ljubljanskih profesorjih, kot so bili Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Kozina,
Bla a Arniè in Karol Pahor, praktièno onemogoèeno, da bi se poskušali v novejših
kompozicijskih tehnikah. Veè znanja o tem so prejeli tisti študentje kompozicije, ki jih je
glasbeno-teoretiène predmete na ljubljanski Srednji glasbeni šoli pouèeval skladatelj Jurij
Gregorc (1916–1986). Veèina povojne generacije se je ob rednem študiju na akademiji
zanimala za modernistiène kompozicijske sloge in se naslanjala na opus Slavka Osterca.
Po klavirskih prvencih in prvih objavah leta 1956 se je Jakob Je pogosto znašel v vlogi
spremljevalca na klavirju ter se tako poskusil v vlogi poustvarjalca. Nastopal je skupaj s
soprogo Olgo, ki je bila akademsko izobra ena sopranistka. Njen profesor na ljubljanski
akademiji je bil Ado Darian. Udejstvovala se je predvsem kot koncertna pevka. Z
43 Jakob Je , »Študij kompozicije«, Odzven narave do zvezd, 33.
44 Prav tam.
45 Borut Loparnik in Zoran Krstuloviæ, »Bibliografija o Mariju Kogoju«, Muzikološki zbornik 29
(1993), 60–93.
46 Prav tam.
10
spoznal, da so njegovi osebni klavirski prvenci prezapleteni, zato se je obrnil k jasnejšim
strukturam, kot jih zaznamo v delih za otroke Mali popotnik, Dve otroški suiti, Dve
sonatini in Tri etude.
Mladi skladatelji pogosto išèejo potrditev za svoje delo. Tako se je Jakob Je v svojih
zgodnjih študijskih letih obèasno obraèal na Matijo Bravnièarja (1897–1977), ki ga je
prepoznal kot nadarjenega glasbenika in ga povabil v Društvo slovenskih skladateljev,
kjer je bil najmlajši èlan. Ko je Bravnièar leta 1952 postal profesor kompozicije
ljubljanske akademije, je Je celo razmišljal o vrnitvi k študiju, vendar so prevladali drugi
vzgibi, ki jih je oznaèil takole: »Èe bi se podredil temu študiju, bi moral kajpada lepo po
vrsti od pesemske oblike do sonate, od klavirja do orkestra, […], kar je sicer
progresivno-didaktièno, v bistvu pa le shematièno in nadzorovano. Mene je zanimala le
lastna vizija.«43 Kot ka e, ga ta študij ni dovolj pritegnil, podobno pa je bilo tudi na
zgodovinskem oddelku, saj pravi, da ga je dokonèal predvsem zato, ker mu je
visokošolska diploma omogoèala krajše slu enje vojaškega roka.44 Diplomiral je leta
1954, in sicer pri profesorju Vilku Ukmarju, za diplomo pa je izbral temo z naslovom
Kako je nastala moderna glasba in kaj je njeno bistvo.45 Èeprav se zdi, da mu
glasbenozgodovinske teme niso bile primarne in se je povsem predal komponiranju, je
tekom študija pridobil široko glasbenozgodovinsko znanje, razvil razmišljanje in
raziskovalno ilico, kar se ka e v njegovem vsestransko poglobljenem pristopu do
glasbenega ustvarjanja in širšega delovanja. Svojo odprtost potrjuje tudi skozi študij
Kogojeve zapušèine, ki ga je zaokro il v veè pogledih. Leta 1959 je opravljal strokovni
izpit in ga ubranil nalogo z naslovom Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del iz
Kogojeve skladateljske zapušèine. Kogojevo delo ga je tekom ivljenja spremljalo kot
raziskovalca in zbiralca njegovih skladb, prenekatera dela pa je tudi revidiral in jih
dopolnjeval v celovite skladbe (predvsem samospeve in klavirske skladbe).46 Nedvomno
je Kogojeva glasba vplivala tudi na njegov kompozicijski razvoj. Do zaèetka 50. let je bilo
mladim slovenskih skladateljem, ki so bili dele ni izobra evanja pri konservativno
usmerjenih ljubljanskih profesorjih, kot so bili Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Kozina,
Bla a Arniè in Karol Pahor, praktièno onemogoèeno, da bi se poskušali v novejših
kompozicijskih tehnikah. Veè znanja o tem so prejeli tisti študentje kompozicije, ki jih je
glasbeno-teoretiène predmete na ljubljanski Srednji glasbeni šoli pouèeval skladatelj Jurij
Gregorc (1916–1986). Veèina povojne generacije se je ob rednem študiju na akademiji
zanimala za modernistiène kompozicijske sloge in se naslanjala na opus Slavka Osterca.
Po klavirskih prvencih in prvih objavah leta 1956 se je Jakob Je pogosto znašel v vlogi
spremljevalca na klavirju ter se tako poskusil v vlogi poustvarjalca. Nastopal je skupaj s
soprogo Olgo, ki je bila akademsko izobra ena sopranistka. Njen profesor na ljubljanski
akademiji je bil Ado Darian. Udejstvovala se je predvsem kot koncertna pevka. Z
43 Jakob Je , »Študij kompozicije«, Odzven narave do zvezd, 33.
44 Prav tam.
45 Borut Loparnik in Zoran Krstuloviæ, »Bibliografija o Mariju Kogoju«, Muzikološki zbornik 29
(1993), 60–93.
46 Prav tam.
10
