Page 11 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 11
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
Jakobom sta v celoti posnela Kogojev opus samospevov za sopran, pa tudi številna Je eva
dela, samospeve in kantate.47 Je je na klavirju spremljal tudi Sama Vremšaka, Evo
Novšak Houško, Olgo Gracelj in druge. Kot pravi, ga je prav ta dejavnost spodbudila k
ustvarjanju samospevov, ki jih je posveèal eni Olgi in ob njenem petju brusil svoje
skladateljsko pero.48 Drznejši jezik in kompleksnejše kompozicijske strukture je najprej
uporabil prav v samospevih, s katerimi je zaèel raziskovati nove zvoène mo nosti in
prepletati moè besede in glasbe, kar je kasneje prenašal tudi na druge oblike. Glas je z leti
postal njegovo osrednje orodje iskanja novih zvokov. Nastopa kot èista in
neomade evana, še veèkrat pa transformirana, še ne ozvoèena vokalna slika, razlo ena na
posamezne besede ali vokale, kot je to obèutiti v številnih skladbah. Njegova beseda je
bogato ekspresivna ter skrajno obèutena in preprièljiva. Pevski glasovi se v Je evih
skladbah izra ajo s petjem, govorom, šepetom, tonskimi grozdi, glissandi, kriki… Sam
pravi, da ga pri skladanju vodi »intuicija, ki upošteva novosti pa tudi tradicijo izra anja«.49
Pri ustvarjanju išèe pravšnja razmerja med artikulacijo napetosti in sprostitve, s èimer pri
poslušalcu ustvarja pristno lagodje, proè od cenenosti.50 Besedila je povzemal po tistih
pesniških predlogah, v katerih je našel navdih in iztoènico glasbenim mislim. Bil je
prijatelj kvarteta Pesmi štirih in je uglasbil prenekatera njihova dela. Posebej je ponosen
na zbirko Deset samospevov (Ed. DSS 1997) na besedila Janeza Menarta, ki mu je bil »s
svojim klenim in nesimentalnim izrazom« še posebno blizu in je nastala v soju mladostnih
moèi.51 Ob samospevih se je temeljito poglabljal v Kogojev opus otroških in mladinskih
zborov, kar ga je najverjetneje pripeljalo k ustvarjanju za zborovske zasedbe. Dela so
nastajala v razliènih ustvarjalnih obdobjih, zato so kompozicijsko in vsebinsko raznolika.
Ustvarja tako iz èistih fonetiènih lastnosti besedne umetnosti kot tudi v slogu semantike, v
posameznih primerih pa preide v plesno gibanje in izvajalcem omogoèi svobodno
improviziranje (Umetnost in regrat, Stric, Razglednica). V pesmih ima rad »vedrino,
lepoto, nikakor pa ne obto ujoèe ali moreèe vsebine«, medtem ko z obdelovanjem ljudske
motivike ostaja »blizu zemlji«. Privr en je sporoèilu pisane besede, korak v neznano pa je
zanj ustvarjanje instrumentalne glasbe.52
Po letu 1960 so se mlajši slovenski skladateljski gardi odpirali novi svetovi.
Jugoslovanska oblast je konèno storila nekaj pomembnih korakov proti demokratizaciji
dru be in se zaèela odpirati v širši svet, tudi proti zahodu. Modernizmu naklonjeni
skladatelji so se poslej nekoliko la je seznanjali s kompozicijskimi trendi razvitega sveta
in se celo udele evali posameznih festivalov nove glasbe, kot je bila Varšavska jesen, ki je
vzniknila v èasu politiène odjuge po letu 1956. Vzpostavljanje stikov s soèasnim
47 Olga Je (1928–2007) je bila rojena v Beogradu v dru ini Petkoviæ, materi Slovenki in oèetu Srbu.
Mladost je pre ivela v rojstnem mestu in nato v Ljubljani, kjer je zakljuèila Srednjo glasbeno šolo in nato
Akademijo za glasbo, smer petje. Opa ena je bila kot odlièna koncertantka sodobnejših del. Redno je
nastopala z Ansamblom Slavka Osterca in bila gostja festivala sodobne glasbe v Radencih. V mladih letih
je slu bovala kot pedagoginja, nato pa je bila na ljubljanski televiziji uspešna opremljevalka filmov in
razliènih oddaj. Kot pevka je javno nastopala do zgodnjih štiridesetih let. Povzeto iz korespondence s
hèerko Brino Je , hrani avtorica.
48 Osebna izpoved Jakoba Je a v pogovoru z Marjeto Gaèeša, glej v: Odzven narave do zvezd, 87.
49 Intervju Jakoba Je a za Naše razglede ob podelitvi Prešernove nagrade za ivljenjsko delo leta 1991, glej
v: Odzven narave do zvezd, 214.
50 Prav tam, 215.
51 Jakob Je , »Samospev«, v: Odzven narave do zvezd, 129.
52 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 324.
11
Jakobom sta v celoti posnela Kogojev opus samospevov za sopran, pa tudi številna Je eva
dela, samospeve in kantate.47 Je je na klavirju spremljal tudi Sama Vremšaka, Evo
Novšak Houško, Olgo Gracelj in druge. Kot pravi, ga je prav ta dejavnost spodbudila k
ustvarjanju samospevov, ki jih je posveèal eni Olgi in ob njenem petju brusil svoje
skladateljsko pero.48 Drznejši jezik in kompleksnejše kompozicijske strukture je najprej
uporabil prav v samospevih, s katerimi je zaèel raziskovati nove zvoène mo nosti in
prepletati moè besede in glasbe, kar je kasneje prenašal tudi na druge oblike. Glas je z leti
postal njegovo osrednje orodje iskanja novih zvokov. Nastopa kot èista in
neomade evana, še veèkrat pa transformirana, še ne ozvoèena vokalna slika, razlo ena na
posamezne besede ali vokale, kot je to obèutiti v številnih skladbah. Njegova beseda je
bogato ekspresivna ter skrajno obèutena in preprièljiva. Pevski glasovi se v Je evih
skladbah izra ajo s petjem, govorom, šepetom, tonskimi grozdi, glissandi, kriki… Sam
pravi, da ga pri skladanju vodi »intuicija, ki upošteva novosti pa tudi tradicijo izra anja«.49
Pri ustvarjanju išèe pravšnja razmerja med artikulacijo napetosti in sprostitve, s èimer pri
poslušalcu ustvarja pristno lagodje, proè od cenenosti.50 Besedila je povzemal po tistih
pesniških predlogah, v katerih je našel navdih in iztoènico glasbenim mislim. Bil je
prijatelj kvarteta Pesmi štirih in je uglasbil prenekatera njihova dela. Posebej je ponosen
na zbirko Deset samospevov (Ed. DSS 1997) na besedila Janeza Menarta, ki mu je bil »s
svojim klenim in nesimentalnim izrazom« še posebno blizu in je nastala v soju mladostnih
moèi.51 Ob samospevih se je temeljito poglabljal v Kogojev opus otroških in mladinskih
zborov, kar ga je najverjetneje pripeljalo k ustvarjanju za zborovske zasedbe. Dela so
nastajala v razliènih ustvarjalnih obdobjih, zato so kompozicijsko in vsebinsko raznolika.
Ustvarja tako iz èistih fonetiènih lastnosti besedne umetnosti kot tudi v slogu semantike, v
posameznih primerih pa preide v plesno gibanje in izvajalcem omogoèi svobodno
improviziranje (Umetnost in regrat, Stric, Razglednica). V pesmih ima rad »vedrino,
lepoto, nikakor pa ne obto ujoèe ali moreèe vsebine«, medtem ko z obdelovanjem ljudske
motivike ostaja »blizu zemlji«. Privr en je sporoèilu pisane besede, korak v neznano pa je
zanj ustvarjanje instrumentalne glasbe.52
Po letu 1960 so se mlajši slovenski skladateljski gardi odpirali novi svetovi.
Jugoslovanska oblast je konèno storila nekaj pomembnih korakov proti demokratizaciji
dru be in se zaèela odpirati v širši svet, tudi proti zahodu. Modernizmu naklonjeni
skladatelji so se poslej nekoliko la je seznanjali s kompozicijskimi trendi razvitega sveta
in se celo udele evali posameznih festivalov nove glasbe, kot je bila Varšavska jesen, ki je
vzniknila v èasu politiène odjuge po letu 1956. Vzpostavljanje stikov s soèasnim
47 Olga Je (1928–2007) je bila rojena v Beogradu v dru ini Petkoviæ, materi Slovenki in oèetu Srbu.
Mladost je pre ivela v rojstnem mestu in nato v Ljubljani, kjer je zakljuèila Srednjo glasbeno šolo in nato
Akademijo za glasbo, smer petje. Opa ena je bila kot odlièna koncertantka sodobnejših del. Redno je
nastopala z Ansamblom Slavka Osterca in bila gostja festivala sodobne glasbe v Radencih. V mladih letih
je slu bovala kot pedagoginja, nato pa je bila na ljubljanski televiziji uspešna opremljevalka filmov in
razliènih oddaj. Kot pevka je javno nastopala do zgodnjih štiridesetih let. Povzeto iz korespondence s
hèerko Brino Je , hrani avtorica.
48 Osebna izpoved Jakoba Je a v pogovoru z Marjeto Gaèeša, glej v: Odzven narave do zvezd, 87.
49 Intervju Jakoba Je a za Naše razglede ob podelitvi Prešernove nagrade za ivljenjsko delo leta 1991, glej
v: Odzven narave do zvezd, 214.
50 Prav tam, 215.
51 Jakob Je , »Samospev«, v: Odzven narave do zvezd, 129.
52 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 324.
11
