Page 7 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 7
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
novi svetovi, ki so mu omogoèali preizkušati drugaène melodije in nove zvoke. Odtlej se
je rad zapiral v svojo podstrešno sobico in se predajal glasbenemu fantaziranju.14 Njegovo
zanimanje za glasbo se je v letih, ko je obiskoval celjsko gimnazijo, samo še stopnjevalo.
Bil je razmišljujoè mladostnik in zanj je bil to èas raziskovanja. Èeprav je bil na tej poti
sam, ga to ni odvrnilo od iskanja stikov z razvitejšim svetom. Med vojno mu je uspevalo iz
Nemèije in Avstrije naroèati glasbeno literaturo, predvsem za harmoniko, ki je bila tedaj
njegov najdejavnejši stik z glasbeno umetnostjo.15 Njegova najpomembnejša uèiteljica
glasbene muze tistega obdobja je bila notna literatura, ob njej pa je z zanimanjem prebiral
znano nemško glasbeno revijo Melos, dostopno v celjski Tehnièni knji nici. Jakob Je je
bil v dijaških letih predvsem samouk, zvedav in odprt za vsakršno znanje o glasbi in
umetnosti nasploh. Tegobe vojnega èasa so ga precej zaznamovale. Kot pravi, je prav ob
njih zaèutil potrebo po umetniškem izra anju. Sprva so se v njem pretakali pesniški
impulzi, za katere pa pravi, da so bili »docela futuristièni in sarkastièni«.16 Najbr so
nastajali kot odziv na vojne èase in boleèe izgube njemu dragih prijateljev.
Nekaj profesionalnega pouka je bil dele en ob obèasnih obiskih hrvaškega skladatelja,
organista in profesorja Franja Dugana (1874–1948) sredi 40. let v Zagrebu, pri katerem je
imel lekcije iz harmonije, profesor pa ga je veèkrat vodil v zagrebško stolnico in tam
preludiral.17 Te uène ure so ga zaznamovale in spodbujale k študiju. Zanj prelomen je bil
tudi obisk koncerta Rudolfa Pillicha na diatonièni harmoniki leta 1944 v Zidanem Mostu,
ki ga je tako prevzel, da se je kmalu zatem vpisal v celjsko glasbeno šolo.18 Pillich, pred
vojno uèitelj na glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice19 je postal njegov uèitelj v
Celju. Je se spominja, da ga je neumorno uril v prstni tehniki in bil pri tem zelo
dosleden.20 Po vojni je pouk harmonike opustil v preprièanju, da z njo nima prave
glasbene prihodnosti. Svojo »höhnerico« je z velikim olajšanjem prodal in za izkupièek
kupil star klavir izvrstne znamke Bösendorfer. In ta je postal njegova »najboljša šola«.21
To je bil èas, ko je e resno razmišljal o študiju glasbe. Najprej je moral dokonèati
gimnazijo, kar je bilo njegovi generaciji omogoèeno s poukom in teèaji, skupno v dveh
letih. Maturiral je leta 1947.22 Njegov prvi uèitelj klavirja je bil Egon Kunej (1912–1996),
široko izobra en glasbenik z izkušnjami, ki je v šolskem letu 1945/46 postal ravnatelj
celjske glasbene šole in uèitelj na gimnaziji, kmalu pa tudi najvplivnejša glasbena
osebnost tamkajšnjega okolja.23 Vplival je tudi na nadaljnjo pot Jakoba Je a, saj ga je
spodbujal k pospešenemu študiju klavirja, da bi ga tako pripravil za sprejemni izpit na
14 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
15 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
16 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
17 Osebna izpoved, glej v: Odzven narave do zvezd, 25–26.
18 Prav tam, 25. Rudolf Pillich je bil v letu 1933/34 honorarni uèitelj harmonike na GŠ GM v Lj. Prim:
dr avni konservatorij v ljubljani šola glasbene matice v ljubljani - dLib,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YYNVSSMW/45decf84.../PDF (dostopno 16. 11. 2018)
19 Poroèilo Poroèilo Dr avnega konservatorija in Glasbene šole Glasbene matice v Ljubljani za šol. l.
1936/37 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TGOSGASS/639b2b75-8226.../PDF
(dostopno 12. 11. 2018)
20 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
21 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
22 Prav tam.
23 KUNEJ si; www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 16. 11. 2018)
Egon - Celjskozasavski.
7
novi svetovi, ki so mu omogoèali preizkušati drugaène melodije in nove zvoke. Odtlej se
je rad zapiral v svojo podstrešno sobico in se predajal glasbenemu fantaziranju.14 Njegovo
zanimanje za glasbo se je v letih, ko je obiskoval celjsko gimnazijo, samo še stopnjevalo.
Bil je razmišljujoè mladostnik in zanj je bil to èas raziskovanja. Èeprav je bil na tej poti
sam, ga to ni odvrnilo od iskanja stikov z razvitejšim svetom. Med vojno mu je uspevalo iz
Nemèije in Avstrije naroèati glasbeno literaturo, predvsem za harmoniko, ki je bila tedaj
njegov najdejavnejši stik z glasbeno umetnostjo.15 Njegova najpomembnejša uèiteljica
glasbene muze tistega obdobja je bila notna literatura, ob njej pa je z zanimanjem prebiral
znano nemško glasbeno revijo Melos, dostopno v celjski Tehnièni knji nici. Jakob Je je
bil v dijaških letih predvsem samouk, zvedav in odprt za vsakršno znanje o glasbi in
umetnosti nasploh. Tegobe vojnega èasa so ga precej zaznamovale. Kot pravi, je prav ob
njih zaèutil potrebo po umetniškem izra anju. Sprva so se v njem pretakali pesniški
impulzi, za katere pa pravi, da so bili »docela futuristièni in sarkastièni«.16 Najbr so
nastajali kot odziv na vojne èase in boleèe izgube njemu dragih prijateljev.
Nekaj profesionalnega pouka je bil dele en ob obèasnih obiskih hrvaškega skladatelja,
organista in profesorja Franja Dugana (1874–1948) sredi 40. let v Zagrebu, pri katerem je
imel lekcije iz harmonije, profesor pa ga je veèkrat vodil v zagrebško stolnico in tam
preludiral.17 Te uène ure so ga zaznamovale in spodbujale k študiju. Zanj prelomen je bil
tudi obisk koncerta Rudolfa Pillicha na diatonièni harmoniki leta 1944 v Zidanem Mostu,
ki ga je tako prevzel, da se je kmalu zatem vpisal v celjsko glasbeno šolo.18 Pillich, pred
vojno uèitelj na glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice19 je postal njegov uèitelj v
Celju. Je se spominja, da ga je neumorno uril v prstni tehniki in bil pri tem zelo
dosleden.20 Po vojni je pouk harmonike opustil v preprièanju, da z njo nima prave
glasbene prihodnosti. Svojo »höhnerico« je z velikim olajšanjem prodal in za izkupièek
kupil star klavir izvrstne znamke Bösendorfer. In ta je postal njegova »najboljša šola«.21
To je bil èas, ko je e resno razmišljal o študiju glasbe. Najprej je moral dokonèati
gimnazijo, kar je bilo njegovi generaciji omogoèeno s poukom in teèaji, skupno v dveh
letih. Maturiral je leta 1947.22 Njegov prvi uèitelj klavirja je bil Egon Kunej (1912–1996),
široko izobra en glasbenik z izkušnjami, ki je v šolskem letu 1945/46 postal ravnatelj
celjske glasbene šole in uèitelj na gimnaziji, kmalu pa tudi najvplivnejša glasbena
osebnost tamkajšnjega okolja.23 Vplival je tudi na nadaljnjo pot Jakoba Je a, saj ga je
spodbujal k pospešenemu študiju klavirja, da bi ga tako pripravil za sprejemni izpit na
14 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
15 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
16 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
17 Osebna izpoved, glej v: Odzven narave do zvezd, 25–26.
18 Prav tam, 25. Rudolf Pillich je bil v letu 1933/34 honorarni uèitelj harmonike na GŠ GM v Lj. Prim:
dr avni konservatorij v ljubljani šola glasbene matice v ljubljani - dLib,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YYNVSSMW/45decf84.../PDF (dostopno 16. 11. 2018)
19 Poroèilo Poroèilo Dr avnega konservatorija in Glasbene šole Glasbene matice v Ljubljani za šol. l.
1936/37 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TGOSGASS/639b2b75-8226.../PDF
(dostopno 12. 11. 2018)
20 Osebna izpoved Jakoba Je a, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
21 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
22 Prav tam.
23 KUNEJ si; www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 16. 11. 2018)
Egon - Celjskozasavski.
7
