Page 136 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 136
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
sem z omembo evropske statistiène raziskave in kratko kroniko pomembnejših dogodkov,
povezanih z zborovstvom v minulem tridesetletnem obdobju. Predstavil sem sistematiko
obravnavanega podroèja; umetniško, organizacijsko in ekonomsko. Konèal sem s kratko
predstavitvijo izbranih zborovskih dose kov in opozoril na pomen Slovenskih glasbenih
dni za zborovsko podroèje. Sklenil pa sem, »da je zborovsko petje pri nas izjemno pestro,
vitalno in v svojih vrhovih primerljivo z vrhunskimi dose ki v znanosti in športu«.1
Tudi tokrat se dr im tedaj predlagane sistematike obravnave, ki obsega vse plasti,
povezane z zborovstvom:
1. umetniško podroèje (vidik),
2. organizacijsko podroèje (vidik),
3. finanèno, ekonomsko podroèje (vidik).
Vsako podroèje obravnava svojo snov in problematiko, podroèja so med seboj tesno
povezana in druga na drugo pomembno vplivajo. Kakršna koli pretirana slabitev katerega
koli podroèja sèasoma slabšalno vpliva na preostale.
Umetniško podroèje
Umetniško podroèje obsega vse, kar se dotika zborovskega petja kot glasbe, od nastanka,
partiture, izvedbe in poslušalcev. Obièajno ta umetniški krog zajema:
1. ustvarjalnost, nastanek in zapis dela;
2. poustvarjalnost, realizacijo, konceptualno izvedbo dela (po Ingardnu2);
3. konkretizacijo dela pred obèinstvom ter odziv poslušalcev na izvedena dela
(recepcija).
Z ustvarjanjem in poustvarjanjem se ukvarjata glasbena stroka in znanost. Vsekakor pa
nam marsikaj koristnega o ustvarjalcih, poustvarjalcih in poslušalcih prinašajo tudi druge
veje znanosti, predvsem psihologija in sociologija. Umetniška govorica sicer mora biti
svobodna, spontana, vendar tudi premišljena in naèrtovana. Psihološka spoznanja lahko
odlièno dopolnijo našo intuicijo in medsebojne odnose, še posebno odnos s poslušalci.
Ustvarjalnost
Problematika ustvarjanja zborov je obširna. Skladatelj je pri tem razpet med (popolno)
osebno svobodo umetniškega izra anja in med sprejemanjem splošnega okusa
poslušalcev, kar relativizira njegovo ustvarjalno svobodo. Upoštevati mora tudi posebne
zahteve, ki jih prinašajo razliène zasedbe, koncertne prilo nosti, npr. letni, tekmovalni
nastopi, razliène posebne okolišèine, kot so pogrebi, slovesnosti ipd. Danes so skoraj vsi
ljudje vsaj nekoliko glasbeno izobra eni. Zborovske skladbe pa ustvarjajo bolj ali manj
glasbeno izobra eni glasbeniki. Pri tem si lahko izvrstno pomagajo s številnimi
raèunalniškimi programi, predvsem notacijskimi. Akademija za glasbo Univerze v
Ljubljani študente kompozicije spodbuja in usmerja pri skladanju zborovskih del. Pri
1 Andrej Misson, »Ob tridesetletnici, kratek pregled minule tretjine stoletja zborovstva na Slovenskem«, v:
30 let glasbe, koncerti, delavnica in drugi dogodki, mednarodni muzikološki simpozij (Ljubljana:
Festival, 2016), 196–216.
2 Glej: Roman Ingarden, Eseji iz estetike (Ljubljana: Slovenska matica,1980).
136
sem z omembo evropske statistiène raziskave in kratko kroniko pomembnejših dogodkov,
povezanih z zborovstvom v minulem tridesetletnem obdobju. Predstavil sem sistematiko
obravnavanega podroèja; umetniško, organizacijsko in ekonomsko. Konèal sem s kratko
predstavitvijo izbranih zborovskih dose kov in opozoril na pomen Slovenskih glasbenih
dni za zborovsko podroèje. Sklenil pa sem, »da je zborovsko petje pri nas izjemno pestro,
vitalno in v svojih vrhovih primerljivo z vrhunskimi dose ki v znanosti in športu«.1
Tudi tokrat se dr im tedaj predlagane sistematike obravnave, ki obsega vse plasti,
povezane z zborovstvom:
1. umetniško podroèje (vidik),
2. organizacijsko podroèje (vidik),
3. finanèno, ekonomsko podroèje (vidik).
Vsako podroèje obravnava svojo snov in problematiko, podroèja so med seboj tesno
povezana in druga na drugo pomembno vplivajo. Kakršna koli pretirana slabitev katerega
koli podroèja sèasoma slabšalno vpliva na preostale.
Umetniško podroèje
Umetniško podroèje obsega vse, kar se dotika zborovskega petja kot glasbe, od nastanka,
partiture, izvedbe in poslušalcev. Obièajno ta umetniški krog zajema:
1. ustvarjalnost, nastanek in zapis dela;
2. poustvarjalnost, realizacijo, konceptualno izvedbo dela (po Ingardnu2);
3. konkretizacijo dela pred obèinstvom ter odziv poslušalcev na izvedena dela
(recepcija).
Z ustvarjanjem in poustvarjanjem se ukvarjata glasbena stroka in znanost. Vsekakor pa
nam marsikaj koristnega o ustvarjalcih, poustvarjalcih in poslušalcih prinašajo tudi druge
veje znanosti, predvsem psihologija in sociologija. Umetniška govorica sicer mora biti
svobodna, spontana, vendar tudi premišljena in naèrtovana. Psihološka spoznanja lahko
odlièno dopolnijo našo intuicijo in medsebojne odnose, še posebno odnos s poslušalci.
Ustvarjalnost
Problematika ustvarjanja zborov je obširna. Skladatelj je pri tem razpet med (popolno)
osebno svobodo umetniškega izra anja in med sprejemanjem splošnega okusa
poslušalcev, kar relativizira njegovo ustvarjalno svobodo. Upoštevati mora tudi posebne
zahteve, ki jih prinašajo razliène zasedbe, koncertne prilo nosti, npr. letni, tekmovalni
nastopi, razliène posebne okolišèine, kot so pogrebi, slovesnosti ipd. Danes so skoraj vsi
ljudje vsaj nekoliko glasbeno izobra eni. Zborovske skladbe pa ustvarjajo bolj ali manj
glasbeno izobra eni glasbeniki. Pri tem si lahko izvrstno pomagajo s številnimi
raèunalniškimi programi, predvsem notacijskimi. Akademija za glasbo Univerze v
Ljubljani študente kompozicije spodbuja in usmerja pri skladanju zborovskih del. Pri
1 Andrej Misson, »Ob tridesetletnici, kratek pregled minule tretjine stoletja zborovstva na Slovenskem«, v:
30 let glasbe, koncerti, delavnica in drugi dogodki, mednarodni muzikološki simpozij (Ljubljana:
Festival, 2016), 196–216.
2 Glej: Roman Ingarden, Eseji iz estetike (Ljubljana: Slovenska matica,1980).
136
