Page 139 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 139
Andrej Misson, RAZMISLEK O SODOBNEM SLOVENSKEM ZBOROVSTVU
uspehu, izpolnitvi umetniških ciljev ipd. Kakor koli e, dobro je, da so vzgibi za skladanje
raznovrstni in da ima opazen dele pri tem elja, napisati zanimivo in dobro glasbeno delo.
Poustvarjalnost
V pevskih zborih pojejo pevci z razliènimi glasovnimi sposobnostmi in glasbenim
znanjem, pomembno je, da e zgodaj dobijo izkušnjo veèglasnega petja. V boljših zborih
pojejo šolani pevci. Podobno kot na Akademiji za glasbo izobra ujemo skladatelje,
izobra ujemo tudi zborovodje, dirigente in pevce. Izobra evanje zborovodij je dovolj
globoko in široko, obsega tako dirigentsko tehniko, splošno in specifièno glasbeno
izobrazbo in razgledanost. Menim, da smo slovenski dirigenti, zborovodje odlièno
izobra eni in skupaj s pevci suvereno nastopamo tudi v mednarodnem prostoru. Prav tako
Slovenci dobro pojemo. Kot ka e, dobro osnovo za to dobimo e v šoli.
V Sloveniji poje okrog 1/10 prebivalstva, kar je 200.000 pevcev, odraslih in otrok. Po
podatkih JSKD je bilo leta 2008 v Sloveniji okrog 1100 odraslih zborov, 800 mladinskih,
800 odraslih cerkvenih zborov ter okrog 400 otroških in mladinskih cerkvenih zborov.
Po podatkih JSKD, ki sem jih pridobil leta 2015, odrasle zasedbe sestavlja:
340 mešanih zborov,
233 moških zborov,
167 enskih zborov,
101 oktetov in
180 raznih malih skupin.9
Številke so najbr zelo okvirne in se nenehno spreminjajo. Tudi tu je pomenljivo
razmišljati o psihologiji pevcev in zborovodij.10 Med zanimivimi temami je prav tako
motivacija pevcev in zborovodij. Kot sem e zapisal, je tudi tu treba upoštevati notranjo in
zunanjo motivacijo; za vse je pomemben uspešen, javen nastop in notranje zadovoljstvo.
Za zborovodje pa nemara tudi zaslu ek. Ker pri nas honorarji niso visoki, morajo kolegi,
da se lahko s svojo dejavnostjo pre ivljajo, voditi veè zborov.
Odziv, recepcija
Izhodišèe za razmišljanje o poslušalcih bi bila lahko kar psihološka in sociološka
spoznanja. Ena bistvenih lastnosti, s katero se ukvarjamo tudi vsi glasbeniki, ki bi na
svojih koncertih radi imeli èim veè poslušalcev, je motivacija za poslušanje. Z
motiviranjem poslušalcev se intenzivno ukvarjajo številni doma in po svetu. Prav gotovo
sta pri tem pomembni vzgoja in izobra evanje, vendar nista èude no orodje, ki bi polnilo
dvorane. Pomembni so tako psihološki kot sociološki pogoji. Med psihološkimi naj
opozorim na zadovoljstvo in ugodje, med sociološkimi pa poistovetenje z raznimi
skupinami, na oblikovanje katerih zaznavno vpliva dru ba. SAZAS je v devetdesetih letih
opravil statistièno raziskavo trga za lastne potrebe in po tej raziskavi je okrog 40 %
anketirancev poslušalo predvsem narodno-zabavno glasbo, zanimanje za zborovsko
9 Andrej Misson, n. d., prav tam.
10 Glej: Helga de la Motte-Haber, Psihologija glasbe.
139
uspehu, izpolnitvi umetniških ciljev ipd. Kakor koli e, dobro je, da so vzgibi za skladanje
raznovrstni in da ima opazen dele pri tem elja, napisati zanimivo in dobro glasbeno delo.
Poustvarjalnost
V pevskih zborih pojejo pevci z razliènimi glasovnimi sposobnostmi in glasbenim
znanjem, pomembno je, da e zgodaj dobijo izkušnjo veèglasnega petja. V boljših zborih
pojejo šolani pevci. Podobno kot na Akademiji za glasbo izobra ujemo skladatelje,
izobra ujemo tudi zborovodje, dirigente in pevce. Izobra evanje zborovodij je dovolj
globoko in široko, obsega tako dirigentsko tehniko, splošno in specifièno glasbeno
izobrazbo in razgledanost. Menim, da smo slovenski dirigenti, zborovodje odlièno
izobra eni in skupaj s pevci suvereno nastopamo tudi v mednarodnem prostoru. Prav tako
Slovenci dobro pojemo. Kot ka e, dobro osnovo za to dobimo e v šoli.
V Sloveniji poje okrog 1/10 prebivalstva, kar je 200.000 pevcev, odraslih in otrok. Po
podatkih JSKD je bilo leta 2008 v Sloveniji okrog 1100 odraslih zborov, 800 mladinskih,
800 odraslih cerkvenih zborov ter okrog 400 otroških in mladinskih cerkvenih zborov.
Po podatkih JSKD, ki sem jih pridobil leta 2015, odrasle zasedbe sestavlja:
340 mešanih zborov,
233 moških zborov,
167 enskih zborov,
101 oktetov in
180 raznih malih skupin.9
Številke so najbr zelo okvirne in se nenehno spreminjajo. Tudi tu je pomenljivo
razmišljati o psihologiji pevcev in zborovodij.10 Med zanimivimi temami je prav tako
motivacija pevcev in zborovodij. Kot sem e zapisal, je tudi tu treba upoštevati notranjo in
zunanjo motivacijo; za vse je pomemben uspešen, javen nastop in notranje zadovoljstvo.
Za zborovodje pa nemara tudi zaslu ek. Ker pri nas honorarji niso visoki, morajo kolegi,
da se lahko s svojo dejavnostjo pre ivljajo, voditi veè zborov.
Odziv, recepcija
Izhodišèe za razmišljanje o poslušalcih bi bila lahko kar psihološka in sociološka
spoznanja. Ena bistvenih lastnosti, s katero se ukvarjamo tudi vsi glasbeniki, ki bi na
svojih koncertih radi imeli èim veè poslušalcev, je motivacija za poslušanje. Z
motiviranjem poslušalcev se intenzivno ukvarjajo številni doma in po svetu. Prav gotovo
sta pri tem pomembni vzgoja in izobra evanje, vendar nista èude no orodje, ki bi polnilo
dvorane. Pomembni so tako psihološki kot sociološki pogoji. Med psihološkimi naj
opozorim na zadovoljstvo in ugodje, med sociološkimi pa poistovetenje z raznimi
skupinami, na oblikovanje katerih zaznavno vpliva dru ba. SAZAS je v devetdesetih letih
opravil statistièno raziskavo trga za lastne potrebe in po tej raziskavi je okrog 40 %
anketirancev poslušalo predvsem narodno-zabavno glasbo, zanimanje za zborovsko
9 Andrej Misson, n. d., prav tam.
10 Glej: Helga de la Motte-Haber, Psihologija glasbe.
139
