Page 135 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 135
Andrej Misson, RAZMISLEK O SODOBNEM SLOVENSKEM ZBOROVSTVU
Andrej Misson
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
RAZMISLEK O SODOBNEM SLOVENSKEM ZBOROVSTVU
Strokovni èlanek / Professional Article
Izvleèek
Pomembni temelji slovenskega zborovstva so v ljubezni do petja, lepi glasbeni dedišèini, pa tudi v
naši kulturni in dru beni poziciji. Historièno smo se s petjem sreèevali vsak dan, posebej v cerkvi,
zgodaj pa tudi e v šolah, kjer so le-te bile, po mestih in samostanih. Z njim smo gradili tudi našo
identiteto, ob krhkih mejah s sosednjimi narodi. V 19. stoletju so nastopili dru beni pogoji za
razcvet slovenskega zborovskega petja. To je napredovalo iz desetletja v desetletje. Danes je
zborovstvo na zavidljivi ravni, tako v poustvarjalnosti kot v ustvarjalnosti, èesar pa ne bi bilo brez
zavzetega pedagoškega dela. Med Slovenci je bilo in še je mnogo uspešnih zborovskih skladateljev,
eden sodobnih in zavzetih je tudi Jakob Je . Slovenski zbori nas uspešno promovirajo doma in na
tujem. Sodobno zborovstvo pa ima tudi številne izzive, tako nematerialne kot materialne narave. Èe
jih bomo sposobni obvladovati, se nam obeta lepa zborovska prihodnost.
Kljuène besede: zborovstvo, zborovsko petje, glasbena teorija, glasbena pedagogika
Abstract
Brief Overview of Contemporary Choral Singing in Slovenia
The foundations of Slovenian choral music are built on the love of singing, beautiful musical
heritage and also on its cultural and social position. In the past, singing was present
everywhere–especially in churches and soon also in schools. The latter were mostly situated in
towns and monasteries, and helped us built our identity along the fragile borders with the
neighbouring nations. In the middle of the 19th century, social conditions were perfect for the
flourishing of Slovenian choral singing, which was improving from decade to decade and soon
became the basis of our identity. Today, choral singing is at a high level, both in terms of
performance as well as composition, and dedicated teachers surely deserves some of the credit.
There have been many successful choral composers in Slovenia, among them also eager
contemporary composer Jakob Je . Slovenian choirs represent their country successfully home and
abroad. Nevertheless, many challenges await contemporary choral singing, both immaterial and
material in nature. If these can be managed, great future lies ahead of it.
Keywords: choralism, choral singing, music theory, music pedagogy
Pomembni temelji slovenskega zborovstva so ljubezen do petja, lepa glasbena dedišèina
ter naš kulturni in dru beni polo aj. S petjem so se najbr vsak dan sreèevali e naši davni
predniki, še posebej urejeno in sistematièno v cerkvi, zgodaj tudi e v šolah po mestih in
samostanih, èe so jih imeli. Predvsem pa smo z njim gradili našo identiteto. Petje je (bilo)
neloèljivo povezano z jezikom. Zato se je zborovstva treba lotevati sistematièno, široko in
poglobljeno. Na Slovenskih glasbenih dnevih leta 2015 sem se tega podroèja lotil
temeljiteje in zapisal takole: »Zborovsko petje ima med Slovenci posebno mesto. Vse, kar
je z njim neposredno ali posredno povezano, lahko uvrstimo v zborovstvo. e od 19.
stoletja gradimo pevsko kulturo v umetniški, pedagoški in znanstveni praksi.« Nadaljeval
135
Andrej Misson
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
RAZMISLEK O SODOBNEM SLOVENSKEM ZBOROVSTVU
Strokovni èlanek / Professional Article
Izvleèek
Pomembni temelji slovenskega zborovstva so v ljubezni do petja, lepi glasbeni dedišèini, pa tudi v
naši kulturni in dru beni poziciji. Historièno smo se s petjem sreèevali vsak dan, posebej v cerkvi,
zgodaj pa tudi e v šolah, kjer so le-te bile, po mestih in samostanih. Z njim smo gradili tudi našo
identiteto, ob krhkih mejah s sosednjimi narodi. V 19. stoletju so nastopili dru beni pogoji za
razcvet slovenskega zborovskega petja. To je napredovalo iz desetletja v desetletje. Danes je
zborovstvo na zavidljivi ravni, tako v poustvarjalnosti kot v ustvarjalnosti, èesar pa ne bi bilo brez
zavzetega pedagoškega dela. Med Slovenci je bilo in še je mnogo uspešnih zborovskih skladateljev,
eden sodobnih in zavzetih je tudi Jakob Je . Slovenski zbori nas uspešno promovirajo doma in na
tujem. Sodobno zborovstvo pa ima tudi številne izzive, tako nematerialne kot materialne narave. Èe
jih bomo sposobni obvladovati, se nam obeta lepa zborovska prihodnost.
Kljuène besede: zborovstvo, zborovsko petje, glasbena teorija, glasbena pedagogika
Abstract
Brief Overview of Contemporary Choral Singing in Slovenia
The foundations of Slovenian choral music are built on the love of singing, beautiful musical
heritage and also on its cultural and social position. In the past, singing was present
everywhere–especially in churches and soon also in schools. The latter were mostly situated in
towns and monasteries, and helped us built our identity along the fragile borders with the
neighbouring nations. In the middle of the 19th century, social conditions were perfect for the
flourishing of Slovenian choral singing, which was improving from decade to decade and soon
became the basis of our identity. Today, choral singing is at a high level, both in terms of
performance as well as composition, and dedicated teachers surely deserves some of the credit.
There have been many successful choral composers in Slovenia, among them also eager
contemporary composer Jakob Je . Slovenian choirs represent their country successfully home and
abroad. Nevertheless, many challenges await contemporary choral singing, both immaterial and
material in nature. If these can be managed, great future lies ahead of it.
Keywords: choralism, choral singing, music theory, music pedagogy
Pomembni temelji slovenskega zborovstva so ljubezen do petja, lepa glasbena dedišèina
ter naš kulturni in dru beni polo aj. S petjem so se najbr vsak dan sreèevali e naši davni
predniki, še posebej urejeno in sistematièno v cerkvi, zgodaj tudi e v šolah po mestih in
samostanih, èe so jih imeli. Predvsem pa smo z njim gradili našo identiteto. Petje je (bilo)
neloèljivo povezano z jezikom. Zato se je zborovstva treba lotevati sistematièno, široko in
poglobljeno. Na Slovenskih glasbenih dnevih leta 2015 sem se tega podroèja lotil
temeljiteje in zapisal takole: »Zborovsko petje ima med Slovenci posebno mesto. Vse, kar
je z njim neposredno ali posredno povezano, lahko uvrstimo v zborovstvo. e od 19.
stoletja gradimo pevsko kulturo v umetniški, pedagoški in znanstveni praksi.« Nadaljeval
135
