Page 138 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 138
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
komunikativna, zanimiva, privlaèna dela na razlièni zahtevnostni stopnji. Skladatelji pa v
svoje skladbe radi vpletajo tudi neglasbena sredstva, kot so: koreografija, rekviziti, razna
tolkala in zvoèila, s katerimi zbori elijo popestriti svoje petje in nastope.
Posebno spodbudo za skladatelje pomenijo razpisi in nateèaji za zborovske skladbe, ki
pomenijo la jo pot za kakovostno izvedbo njihovih del. Naj od mno ice ustvarjenih del
omenim najveèje uspešnice, ki so se uveljavile tudi mednarodno, in to v slovenskem
jeziku: Vinko Vodopivec – abe, Alojz Srebotnjak – Rezijanska, Jakob Je – Igraj kolce6,
Aldo Kumar – Dajte, dajte.
Slika 1: Matej Kastelic, NU PUITE, MUSICA NOSTER AMOR, za mešani zbor in solista,
skladba študenta Akademije za glasbo, ki je prispela na nateèaj ob mednarodnem simpoziju
ob 90- letnici Jakoba Je a leta 2018 na pobudo kolegice dr. Darje Koter.
Od nateèajev naj omenim pobudo kolegice dr. Darje Koter, da bi ob mednarodnem
simpoziju o sodobni zborovski glasbi in 90-letnici skladatelja Jakoba Je a, izvedenem na
Akademiji za glasbo novembra leta 2018, pripravili razpis za zborovsko skladbo. Prispelo
je delo našega študenta Mateja Kastelica. Lani je bila zanimiva pobuda Mitje Gobca in
ptujskega Društva generala Maistra, da bi ob stoletnici konca 1. svetovne vojne pripravili
nove uglasbitve pesmi Rudolfa Maistra ali njemu posveèenih pesmi. Razpis je bil zelo
uspešen, v prilo nostni notni ediciji je izšlo 22 raznovrstnih zanimivih del.7
Menim, da imamo skladatelji za ustvarjanje novih del dovolj prilo nosti in zanje smo tudi
nagrajeni. Eno zadnjih, zanimivih priznanj je prejela kolegica Katarina Pustinek Rakar za
skladbo Libertas Animi Cibus. V rimskem Teatru Argentina so na pobudo mednarodne
Fundacije Adkins Chiti organizirali koncert enske v glasbi. Na njem so izvedli tudi 10
skladb, izbrali so jih med 420, ki so jih napisale skladateljice iz 196 dr av.
Vsekakor bi bilo zanimivo razmišljati še o psihologiji skladatelja in skladanja.8 Naj tu
omenim le nekaj poudarkov. Za skladatelja je med najpomembnejšimi motivacija;
predvsem notranja in tudi zunanja; npr. elja po socialni varnosti, zaslu ku, uveljavitvi,
6 Glej npr. https://www.youtube.com/watch?v=UnrFFlgA50c (dostopno januarja 2019).
7 Rudolf Maister, Kitica mojih, ur. Mitja Gobec (Ptuj: Društvo generala Maistra, 2018).
8 Glej Anton Trstenjak, Psihologija ustvarjalnosti (Ljubljana: Slovenska matica, 1981 in Helga de la
Motte-Haber, Psihologija glasbe, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenija, 1990).
138
komunikativna, zanimiva, privlaèna dela na razlièni zahtevnostni stopnji. Skladatelji pa v
svoje skladbe radi vpletajo tudi neglasbena sredstva, kot so: koreografija, rekviziti, razna
tolkala in zvoèila, s katerimi zbori elijo popestriti svoje petje in nastope.
Posebno spodbudo za skladatelje pomenijo razpisi in nateèaji za zborovske skladbe, ki
pomenijo la jo pot za kakovostno izvedbo njihovih del. Naj od mno ice ustvarjenih del
omenim najveèje uspešnice, ki so se uveljavile tudi mednarodno, in to v slovenskem
jeziku: Vinko Vodopivec – abe, Alojz Srebotnjak – Rezijanska, Jakob Je – Igraj kolce6,
Aldo Kumar – Dajte, dajte.
Slika 1: Matej Kastelic, NU PUITE, MUSICA NOSTER AMOR, za mešani zbor in solista,
skladba študenta Akademije za glasbo, ki je prispela na nateèaj ob mednarodnem simpoziju
ob 90- letnici Jakoba Je a leta 2018 na pobudo kolegice dr. Darje Koter.
Od nateèajev naj omenim pobudo kolegice dr. Darje Koter, da bi ob mednarodnem
simpoziju o sodobni zborovski glasbi in 90-letnici skladatelja Jakoba Je a, izvedenem na
Akademiji za glasbo novembra leta 2018, pripravili razpis za zborovsko skladbo. Prispelo
je delo našega študenta Mateja Kastelica. Lani je bila zanimiva pobuda Mitje Gobca in
ptujskega Društva generala Maistra, da bi ob stoletnici konca 1. svetovne vojne pripravili
nove uglasbitve pesmi Rudolfa Maistra ali njemu posveèenih pesmi. Razpis je bil zelo
uspešen, v prilo nostni notni ediciji je izšlo 22 raznovrstnih zanimivih del.7
Menim, da imamo skladatelji za ustvarjanje novih del dovolj prilo nosti in zanje smo tudi
nagrajeni. Eno zadnjih, zanimivih priznanj je prejela kolegica Katarina Pustinek Rakar za
skladbo Libertas Animi Cibus. V rimskem Teatru Argentina so na pobudo mednarodne
Fundacije Adkins Chiti organizirali koncert enske v glasbi. Na njem so izvedli tudi 10
skladb, izbrali so jih med 420, ki so jih napisale skladateljice iz 196 dr av.
Vsekakor bi bilo zanimivo razmišljati še o psihologiji skladatelja in skladanja.8 Naj tu
omenim le nekaj poudarkov. Za skladatelja je med najpomembnejšimi motivacija;
predvsem notranja in tudi zunanja; npr. elja po socialni varnosti, zaslu ku, uveljavitvi,
6 Glej npr. https://www.youtube.com/watch?v=UnrFFlgA50c (dostopno januarja 2019).
7 Rudolf Maister, Kitica mojih, ur. Mitja Gobec (Ptuj: Društvo generala Maistra, 2018).
8 Glej Anton Trstenjak, Psihologija ustvarjalnosti (Ljubljana: Slovenska matica, 1981 in Helga de la
Motte-Haber, Psihologija glasbe, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenija, 1990).
138