Page 137 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 137
Andrej Misson, RAZMISLEK O SODOBNEM SLOVENSKEM ZBOROVSTVU
številnih predmetih intenzivno spoznavajo starejša in sodobna zborovska dela. Za
skladatelja vokalne glasbe je še posebej pomembna lastna pevska izkušnja. Lahko mirno
zapišemo, da glavnino zborovskih del ustvarimo vrhunsko izobra eni glasbeniki, seveda
pa jih nekaj, tudi uspešnih, prav tako napišejo amaterski glasbeniki. Še posebej vredno je
poudariti dvoje. Najprej, da je treba razvijati teorijo in prakso ustvarjanja zborov.
Verjamemo, da sta teorija in praksa neloèljivo povezani v celoto, podobno kot duh in
meso. Dela, v katerih se avtorji preveè zanašajo na dobre teoretske temelje, lahko
postanejo larpurlatistièno prazna. Po drugi strani pa intuitivno skladanje lahko pripelje do
praznega, všeènega, praktiènega ponavljanja e slišanega brez premisleka.
Drugo, kar velja poudariti, je, kako pomembno je, da imamo danes slogovno širino
ustvarjanja. Nastajajo dela, ki so tradicionalno oblikovana, tudi modernistièno, resna in
zabavna. Tako imamo zelo raznovrstna dela in lahko vsakdo najde kaj za svoj okus in
elje. Vsi dobro poznamo latinski pregovor: de gustibus non disputandum est – o okusih
se ne sme razpravljati. To ne pomeni le, da se o okusih ne ka e prepirati, ampak tudi, da se
o estetiki del ni smiselno prepirati; še posebej ne na laièni ravni. Dobro je, da ustvarjamo
raznovrstna dela za razliène okuse. Seveda pa tudi okus lahko gojimo in vzgajamo.
Vendar pustimo ljudem svobodno izbiro in zaupajmo drug drugemu. Res je, da je
dru beno, tr no okolje pogosto skrajno manipulativno, potrošnikom spretno vsiljuje
razne izdelke, tudi umetniške, vseeno verjamem, da bo vsako dobro delo nekoè našlo
svoje mesto.
Ustvarjalnost in poustvarjalnost sta pogosto povezani, saj doloèeni ansambli spodbujajo
nastajanje specifiènih oblik glasbe, po drugi strani pa so nekatere, ki bi jih drugi te ko
izvedli, nastale prav za doloèene zbore. Dobro je tudi, da imamo v Sloveniji vrhunska
zbora, kot sta modernistièna Carmina Slovenica3 in v pop glasbo usmerjen Perpetuum
Jazzile4, saj oba izvrstno dopolnjujeta širino naše zborovske umetnosti. Obièajno pa tudi
drugi zbori posegajo po slogovno razliènih delih. Tako smo ob 135-letnici kamniške Lire
izvedli anrsko zelo raznovrsten program, od priredb ljudskih pesmi, zahtevnih umetnih
skladb in popevk do opernih skladb.5 Naj dodam še tole misel: dokler bo elja po glasbi
doloèene zvrsti, jo bomo tudi gojili. Narava je prilagodljiva in prav tako mi z njo.
Kompozicijskih izzivov ustvarjanja je veliko. Naj naštejem nekaj pomembnejših. Petje
zbora brez spremljave, a cappella, je pomembno, pravzaprav temeljno. Pevci ne
potrebujejo instrumentalistov in nastope je la e organizirati ter izvesti. Po drugi strani so
zbori s spremljavo umetniško zelo zanimivi. V današnjem èasu imamo številne izvrstne
inštrumentaliste in uporaba raznovrstnih glasbil dela obogati in jih popestri. Posebna
pozornost je namenjena iskanju vsebin za zborovske skladbe. Še vedno skladatelji
izbiramo zelo raznovrstna besedila iz davne preteklosti ter sodobna, prozna in verzna,
pišemo pa tudi dela brez literarne predloge. Prav tako slogovno presegamo dilemo
modernizem – tradicionalizem. Posebej priljubljena je postala veèslogovnost
(polistilizem); radi mešamo slog klasiène in popularne glasbe. Trudimo se ustvariti
3 Glej https://www.carmina-slovenica.si/
4 Glej https://www.perpetuumjazzile.si/ (dostopno januarja 2019).
5 Glej Youtube, https://www.youtube.com/watch?v=05N4yAYgVgM&list=PLtMsnrDoZ1mrE-
cwnlXt5YjlFz_odb7ID (dostopno januar 2019). (dostopno januarja 2019).
137
številnih predmetih intenzivno spoznavajo starejša in sodobna zborovska dela. Za
skladatelja vokalne glasbe je še posebej pomembna lastna pevska izkušnja. Lahko mirno
zapišemo, da glavnino zborovskih del ustvarimo vrhunsko izobra eni glasbeniki, seveda
pa jih nekaj, tudi uspešnih, prav tako napišejo amaterski glasbeniki. Še posebej vredno je
poudariti dvoje. Najprej, da je treba razvijati teorijo in prakso ustvarjanja zborov.
Verjamemo, da sta teorija in praksa neloèljivo povezani v celoto, podobno kot duh in
meso. Dela, v katerih se avtorji preveè zanašajo na dobre teoretske temelje, lahko
postanejo larpurlatistièno prazna. Po drugi strani pa intuitivno skladanje lahko pripelje do
praznega, všeènega, praktiènega ponavljanja e slišanega brez premisleka.
Drugo, kar velja poudariti, je, kako pomembno je, da imamo danes slogovno širino
ustvarjanja. Nastajajo dela, ki so tradicionalno oblikovana, tudi modernistièno, resna in
zabavna. Tako imamo zelo raznovrstna dela in lahko vsakdo najde kaj za svoj okus in
elje. Vsi dobro poznamo latinski pregovor: de gustibus non disputandum est – o okusih
se ne sme razpravljati. To ne pomeni le, da se o okusih ne ka e prepirati, ampak tudi, da se
o estetiki del ni smiselno prepirati; še posebej ne na laièni ravni. Dobro je, da ustvarjamo
raznovrstna dela za razliène okuse. Seveda pa tudi okus lahko gojimo in vzgajamo.
Vendar pustimo ljudem svobodno izbiro in zaupajmo drug drugemu. Res je, da je
dru beno, tr no okolje pogosto skrajno manipulativno, potrošnikom spretno vsiljuje
razne izdelke, tudi umetniške, vseeno verjamem, da bo vsako dobro delo nekoè našlo
svoje mesto.
Ustvarjalnost in poustvarjalnost sta pogosto povezani, saj doloèeni ansambli spodbujajo
nastajanje specifiènih oblik glasbe, po drugi strani pa so nekatere, ki bi jih drugi te ko
izvedli, nastale prav za doloèene zbore. Dobro je tudi, da imamo v Sloveniji vrhunska
zbora, kot sta modernistièna Carmina Slovenica3 in v pop glasbo usmerjen Perpetuum
Jazzile4, saj oba izvrstno dopolnjujeta širino naše zborovske umetnosti. Obièajno pa tudi
drugi zbori posegajo po slogovno razliènih delih. Tako smo ob 135-letnici kamniške Lire
izvedli anrsko zelo raznovrsten program, od priredb ljudskih pesmi, zahtevnih umetnih
skladb in popevk do opernih skladb.5 Naj dodam še tole misel: dokler bo elja po glasbi
doloèene zvrsti, jo bomo tudi gojili. Narava je prilagodljiva in prav tako mi z njo.
Kompozicijskih izzivov ustvarjanja je veliko. Naj naštejem nekaj pomembnejših. Petje
zbora brez spremljave, a cappella, je pomembno, pravzaprav temeljno. Pevci ne
potrebujejo instrumentalistov in nastope je la e organizirati ter izvesti. Po drugi strani so
zbori s spremljavo umetniško zelo zanimivi. V današnjem èasu imamo številne izvrstne
inštrumentaliste in uporaba raznovrstnih glasbil dela obogati in jih popestri. Posebna
pozornost je namenjena iskanju vsebin za zborovske skladbe. Še vedno skladatelji
izbiramo zelo raznovrstna besedila iz davne preteklosti ter sodobna, prozna in verzna,
pišemo pa tudi dela brez literarne predloge. Prav tako slogovno presegamo dilemo
modernizem – tradicionalizem. Posebej priljubljena je postala veèslogovnost
(polistilizem); radi mešamo slog klasiène in popularne glasbe. Trudimo se ustvariti
3 Glej https://www.carmina-slovenica.si/
4 Glej https://www.perpetuumjazzile.si/ (dostopno januarja 2019).
5 Glej Youtube, https://www.youtube.com/watch?v=05N4yAYgVgM&list=PLtMsnrDoZ1mrE-
cwnlXt5YjlFz_odb7ID (dostopno januar 2019). (dostopno januarja 2019).
137
