Page 140 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 140
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
glasbo pa je bilo okrog 10 %. Kakor koli e, do okusa poslušalcev moramo biti pozorni,
seveda pa imamo dol nost, da jim ga pomagamo oblikovati. Eden veèjih današnjih
problemov je prenasièenost z glasbo in s kulturnimi dogodki, zato je poslušalce te ko
privabiti na nastope. Dobro urejeni zbori z ustrezno finanèno podporo si lahko zagotovijo
ustrezno medijsko prisotnost, ki lahko vpliva na število poslušalcev. Perpetum Jazzile in
Primorski partizanski zbor sta tako napolnila Dvorano Sto ice, Cankarjev dom pa
napolnijo predvsem uspešni gimnazijski zbori in orkestri. Grobe podatke o kulturni
dejavnosti v Sloveniji pripravlja Statistièni urad Republike Slovenije (SURS) in jih
objavlja na svoji spletni strani.11 Leta 2017 naj bi razne kulturne ustanove v Sloveniji vsak
dan pripravile povpreèno 60 kulturnih prireditev. S temi dogodki tekmujemo še amaterski,
neinstitucionalni kulturniki.
Organizacijsko podroèje
Za delovanje vsakega zbora je pomembna njegova formalna urejenost in prav tako
vkljuèenost v skupnost. Obièajni zbori imajo vodstvo, morda pravila delovanja. Pomoè
pri delovanju je zagotovljena na ravni krajevnih skupnosti, obèinski in dr avni ravni.
Pomembno pomoè ponuja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
(JSKD), na obèinski in dr avni ravni.12
Med pomembnejšimi oblikami nastopanja so tekmovanja, za katera prav tako skrbi JSKD
(obmoèna, regijska, dr avna, mednarodna). JSKD skrbi še za druga povezovanja zborov,
zborovodij in predvsem za številne informacije o zborovstvu. Številni zbori imajo
samostojna društva, nekatera so stanovska (npr. lovski zbori, zbori upokojencev ipd.),
mnogo zborov pa deluje pod okriljem rimskokatoliške cerkve na Slovenskem.13 Skoraj
vsaka veèja upnija naj bi imela vsaj en odrasli, mladinski ali otroški zbor, ki sodeluje pri
bogoslu ju, revijah cerkvenih zborov pa tudi zunaj cerkvenih prostorov.
Finanèno, ekonomsko podroèje
Eden najveèjih izzivov slehernega zbora je finanèno poslovanje. Kakor gre ljubezen skozi
elodec, tako tudi zbor potrebuje nekaj sredstev za svoje delovanje.
Slika 2: Zaèetek sporazuma med SAZASOM in veè ljubiteljskimi kulturnimi društvi, s
katerim je bila dose ena razbremenitev avtorskih stroškov za ljubiteljsko dejavnost,
Ljubljana, 2011.
11 Glej https://www.stat.si/statweb (dostopno januarja 2019).
12 Glej http://www.jskd.si/ (dostopno januarja 2019).
13 Glej https://katoliska-cerkev.si/, http://www.rkc.si/ (dostopno januarja 2019).
140
glasbo pa je bilo okrog 10 %. Kakor koli e, do okusa poslušalcev moramo biti pozorni,
seveda pa imamo dol nost, da jim ga pomagamo oblikovati. Eden veèjih današnjih
problemov je prenasièenost z glasbo in s kulturnimi dogodki, zato je poslušalce te ko
privabiti na nastope. Dobro urejeni zbori z ustrezno finanèno podporo si lahko zagotovijo
ustrezno medijsko prisotnost, ki lahko vpliva na število poslušalcev. Perpetum Jazzile in
Primorski partizanski zbor sta tako napolnila Dvorano Sto ice, Cankarjev dom pa
napolnijo predvsem uspešni gimnazijski zbori in orkestri. Grobe podatke o kulturni
dejavnosti v Sloveniji pripravlja Statistièni urad Republike Slovenije (SURS) in jih
objavlja na svoji spletni strani.11 Leta 2017 naj bi razne kulturne ustanove v Sloveniji vsak
dan pripravile povpreèno 60 kulturnih prireditev. S temi dogodki tekmujemo še amaterski,
neinstitucionalni kulturniki.
Organizacijsko podroèje
Za delovanje vsakega zbora je pomembna njegova formalna urejenost in prav tako
vkljuèenost v skupnost. Obièajni zbori imajo vodstvo, morda pravila delovanja. Pomoè
pri delovanju je zagotovljena na ravni krajevnih skupnosti, obèinski in dr avni ravni.
Pomembno pomoè ponuja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
(JSKD), na obèinski in dr avni ravni.12
Med pomembnejšimi oblikami nastopanja so tekmovanja, za katera prav tako skrbi JSKD
(obmoèna, regijska, dr avna, mednarodna). JSKD skrbi še za druga povezovanja zborov,
zborovodij in predvsem za številne informacije o zborovstvu. Številni zbori imajo
samostojna društva, nekatera so stanovska (npr. lovski zbori, zbori upokojencev ipd.),
mnogo zborov pa deluje pod okriljem rimskokatoliške cerkve na Slovenskem.13 Skoraj
vsaka veèja upnija naj bi imela vsaj en odrasli, mladinski ali otroški zbor, ki sodeluje pri
bogoslu ju, revijah cerkvenih zborov pa tudi zunaj cerkvenih prostorov.
Finanèno, ekonomsko podroèje
Eden najveèjih izzivov slehernega zbora je finanèno poslovanje. Kakor gre ljubezen skozi
elodec, tako tudi zbor potrebuje nekaj sredstev za svoje delovanje.
Slika 2: Zaèetek sporazuma med SAZASOM in veè ljubiteljskimi kulturnimi društvi, s
katerim je bila dose ena razbremenitev avtorskih stroškov za ljubiteljsko dejavnost,
Ljubljana, 2011.
11 Glej https://www.stat.si/statweb (dostopno januarja 2019).
12 Glej http://www.jskd.si/ (dostopno januarja 2019).
13 Glej https://katoliska-cerkev.si/, http://www.rkc.si/ (dostopno januarja 2019).
140
