Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 66
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Zgodovina razvoja le-tega sega v leto 1988, ko sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Zavod RS za šolstvo in šport SR Slovenije v ta namen podroèje aktivirala z naèrtno
ustanovitvijo Posebne izobra evalne skupnosti za pedagoško usmeritev.1 Predsedstvo te
organizacije je razpravljalo z ravnatelji srednjih pedagoških šol, rektorjema ljubljanske in
mariborske univerze, dekani visokošolskih pedagoških šol, predstavniki Republiškega
komiteja za vzgojo in izobra evanje ter telesno kulturo in Zavoda RS za šolstvo SR
Slovenije. Govorili so o pobudah in stališèih ter nadaljnjih fazah oblikovanja pedagoškega
izobra evanja in organizacije te dejavnosti z zagotovitvijo denarnih sredstev skupšèine
SR Slovenije ter pridobitvijo izvajalcev in nosilcev programov permanentnega
izobra evanja v skladu z zakonskimi doloèili.2
V zaèetku septembra 1989 je bil opravljen razgovor s prodekani za študijska vprašanja
visokih pedagoških šol v SR Sloveniji, kjer so bili sprejeti sklepi, da je potrebno s sredstvi
javnega obvešèanja informirati kar najširši krog ljudi o prièetku izvajanja permanentnega
izobra evanja s predlogom financiranja. Osnovni kriteriji so bili: realizacija, kasnejša
evalvacija izvedenih oblik ter izdaja potrdila o opravljenem seminarju. Financiranje
permanentnega izobra evanja uèiteljev je Izobra evalna skupnost Slovenije namenila za
pripravo in izvedbo programov neposredno izvajalkam oz. kadrovskim šolam, v skladu z
razpisanimi in glede na normative izpeljanimi programi.3 Pod okriljem Republiškega
sekretariata za vzgojo in izobra evanje ter telesno kulturo so bili v tem letu torej razpisani
prvi »uradni« programi permanentnega izobra evanja za uèitelje na razliènih podroèjih.4
Posebej je potrebno poudariti, da so se doloèene oblike izobra evanj e izvrševale pred
letom 1989. Strokovni stiki Brede Oblak z uèitelji so bili namreè prisotni skozi celotno
obdobje njenega profesionalnega delovanja. Seminarji so potekali v veè kot 50 razliènih
krajih po Sloveniji in zamejstvu, a je potrebno poudariti tudi kvantiteto, saj je Breda Oblak
nekatere obiskovala veèkrat, zlasti v veèjih organizacijskih centrih. Vsebinsko so se
sreèanja v obliki glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in posvetov nanašala na
splošno glasbeno vzgojo (npr. predstavitve didaktièno-metodiènih novosti, uènih ur,
glasbenih dejavnosti, uènih naèrtov, didaktiènih gradiv, pristopov do uèencev, dijakov pri
glasbeni vzgoji), v glasbenem šolstvu pa na Nauk o glasbi, zgodnjo glasbeno vzgojo in na
splošni pomen glasbenega šolanja. Organizirani so bili s strani posameznih šol (npr. GŠ
Dom ale, GŠ Solkan, GŠ Trebnje, SGBŠ Maribor, OŠ Prevalje ipd.) posameznih šolskih
regij (GŠ ali OŠ v Zasavju, skupnost posebnih šol itd.), Zavoda za šolstvo in njegovih
organizacijskih enot (Maribor, Dravograd, Kranj, …), zalo b (DZS, IZOLIT),
1 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
2 Dopis Posebne izobra evalne skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 010 – 1/87, Ljubljana, 18. 1. 1989,
osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in
realizacijo permanentnega izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za
seminar »Glasbeni Bovec«.
3 Predlog Priloge za financiranje permanentnega izobra evanja uèiteljev, Dopis Posebne izobra evalne
skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 61–5/89 –J , Ljubljana, 3. 5. 1989, osebni arhiv Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo permanentnega
izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar »Glasbeni Bovec«.
4 Dopis srednjim in glasbenim šolam v SR Sloveniji, št. 38/89, Ljubljana, 22. 3. 1989, osebni arhiv Brede
Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo
permanentnega izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar
»Glasbeni Bovec«.
66
Zgodovina razvoja le-tega sega v leto 1988, ko sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Zavod RS za šolstvo in šport SR Slovenije v ta namen podroèje aktivirala z naèrtno
ustanovitvijo Posebne izobra evalne skupnosti za pedagoško usmeritev.1 Predsedstvo te
organizacije je razpravljalo z ravnatelji srednjih pedagoških šol, rektorjema ljubljanske in
mariborske univerze, dekani visokošolskih pedagoških šol, predstavniki Republiškega
komiteja za vzgojo in izobra evanje ter telesno kulturo in Zavoda RS za šolstvo SR
Slovenije. Govorili so o pobudah in stališèih ter nadaljnjih fazah oblikovanja pedagoškega
izobra evanja in organizacije te dejavnosti z zagotovitvijo denarnih sredstev skupšèine
SR Slovenije ter pridobitvijo izvajalcev in nosilcev programov permanentnega
izobra evanja v skladu z zakonskimi doloèili.2
V zaèetku septembra 1989 je bil opravljen razgovor s prodekani za študijska vprašanja
visokih pedagoških šol v SR Sloveniji, kjer so bili sprejeti sklepi, da je potrebno s sredstvi
javnega obvešèanja informirati kar najširši krog ljudi o prièetku izvajanja permanentnega
izobra evanja s predlogom financiranja. Osnovni kriteriji so bili: realizacija, kasnejša
evalvacija izvedenih oblik ter izdaja potrdila o opravljenem seminarju. Financiranje
permanentnega izobra evanja uèiteljev je Izobra evalna skupnost Slovenije namenila za
pripravo in izvedbo programov neposredno izvajalkam oz. kadrovskim šolam, v skladu z
razpisanimi in glede na normative izpeljanimi programi.3 Pod okriljem Republiškega
sekretariata za vzgojo in izobra evanje ter telesno kulturo so bili v tem letu torej razpisani
prvi »uradni« programi permanentnega izobra evanja za uèitelje na razliènih podroèjih.4
Posebej je potrebno poudariti, da so se doloèene oblike izobra evanj e izvrševale pred
letom 1989. Strokovni stiki Brede Oblak z uèitelji so bili namreè prisotni skozi celotno
obdobje njenega profesionalnega delovanja. Seminarji so potekali v veè kot 50 razliènih
krajih po Sloveniji in zamejstvu, a je potrebno poudariti tudi kvantiteto, saj je Breda Oblak
nekatere obiskovala veèkrat, zlasti v veèjih organizacijskih centrih. Vsebinsko so se
sreèanja v obliki glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in posvetov nanašala na
splošno glasbeno vzgojo (npr. predstavitve didaktièno-metodiènih novosti, uènih ur,
glasbenih dejavnosti, uènih naèrtov, didaktiènih gradiv, pristopov do uèencev, dijakov pri
glasbeni vzgoji), v glasbenem šolstvu pa na Nauk o glasbi, zgodnjo glasbeno vzgojo in na
splošni pomen glasbenega šolanja. Organizirani so bili s strani posameznih šol (npr. GŠ
Dom ale, GŠ Solkan, GŠ Trebnje, SGBŠ Maribor, OŠ Prevalje ipd.) posameznih šolskih
regij (GŠ ali OŠ v Zasavju, skupnost posebnih šol itd.), Zavoda za šolstvo in njegovih
organizacijskih enot (Maribor, Dravograd, Kranj, …), zalo b (DZS, IZOLIT),
1 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
2 Dopis Posebne izobra evalne skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 010 – 1/87, Ljubljana, 18. 1. 1989,
osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in
realizacijo permanentnega izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za
seminar »Glasbeni Bovec«.
3 Predlog Priloge za financiranje permanentnega izobra evanja uèiteljev, Dopis Posebne izobra evalne
skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 61–5/89 –J , Ljubljana, 3. 5. 1989, osebni arhiv Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo permanentnega
izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar »Glasbeni Bovec«.
4 Dopis srednjim in glasbenim šolam v SR Sloveniji, št. 38/89, Ljubljana, 22. 3. 1989, osebni arhiv Brede
Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo
permanentnega izobra evanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar
»Glasbeni Bovec«.
66
