Page 94 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 94
O VREMŠAK (1930–2004)
Edicije
Veè zborov je bilo natisnjenih v Naših zborih, izšli sta tudi dve zbirki njegovih zborov.
Prva je Izbrani zbori iz leta 1973, v spremni besedi Marijan Gabrijelèiè zapiše tole:
»Skladatelj Samo Vremšak (Kamnik, 1930) se prviè pojavlja pred nami z izbranimi
zborovskimi skladbami. Manj kot polovica jih je e izšla v Naših zborih; v samostojni
zbirki nam bolje poka ejo skladateljevo ustvarjalno fiziognomijo. Za skladateljevo
zborovsko bero so znaèilne: stoiènost v ritmu, zadr ana melodika in naravnost razkošno
harmonijsko ivljenje. Prvine in naèini oblikovanja dosedanjih kompozicijsko tehniènih
smeri: imitacija od svobodno do strogo vodenih glasov, motivièna gradnja, recitativi,
oblikovna simetrija, impresionistièni okreti itd., se v Vremšakovih delih zdru ujejo v
svojevrstne celote. Navedeni elementi niso nikjer le suho gradbeno tkivo, marveè
prinašajo v medsebojnih odnosih poudarjeno izrazno podstat. Tako se nam Vremšak ka e
kot redka osebnost na podroèju vokalne ustvarjalnosti, ki sicer gradi s tradicionalnimi
sredstvi, a jih prekvaša v nove, klene umetnine. Skupaj s tekstovnimi predlogami (ljudski,
obredni, ljubezenski, socialni, epski motivi) nam zborovske stvaritve prinašajo sporoèilo
ustvarjalca, ki se ne spogleduje z modnimi uèinkovanji, marveè prizadeto podo ivlja
primarne vzgibe sedanjosti. S tako kompozicijsko usmeritvijo pa predstavlja zbirka
pomemben èlen v razvoju slovenske vokalne ustvarjalnosti.«
Prav tak naslov (Izbrani zbori) ima tudi druga zbirka, ki je izšla leta 2001. Tej je
spremno besedo napisal Primo Kuret: »Vokalna glasba: samospev, posebej pa zborovski
stavek, sta ga od nekdaj privlaèila. Prav zborom je posvetil velik del svojega ne samo
poustvarjalnega, ampak tudi ustvarjalnega dela. /…/ Vremšakov opus je obse en in
vsestranski. Zanj je znaèilno temeljito poznavanje glasbenih zakonitosti, komunikativnost
in razumljivost. Èeprav sega v glavnem po tradicionalnih sredstvih, jih uporablja kot
ustvarjalec, ki sledi èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Gre skoraj za tragièno ujetost,
ki opredeljuje skladateljevo naèelo o izpovedovanju resnice in skrbi za obliko. Vremšak je
med njima našel pravo sintezo. Umetniški èut slu i estetskim vrednotam. Fantazija se
podreja objektivnemu znanju, pa vendar ne zakrije sprošèenosti. Ljudska glasba mu je vir,
v njej je našel pojoèo, soèno govorico, dišeèo po zemlji. Zato je njegova glasba iva in
oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in izrazno
raznolika. Vremšak se zdi vèasih kot samohodec, ki ostaja zunaj glavnih tokov, ker ga ne
zanimajo modni trendi. Toda morda prav zato ka ejo njegova dela jasno profilirano
osebno podobo. Danes pomeni njegov opus v slovenski glasbi pomemben dele , z
nekaterimi deli je segel v njen sam vrh. Takšne so tudi zborovske skladbe, pa najsi gre za
moške, enske ali mešane zbore, ki jih prinaša prièujoèa zbirka. Tu so pretanjene
obèutene priredbe slovenskih ljudskih pesmi in originalna dela na besedila razliènih
pesnikov. Obèudujemo zgledno oblikovana dela, ki rastejo iz pesnikovega duha in ga
glasbeno osmišljajo, mu dajejo pomembno glasbeno dimenzijo in tako ustvarjajo
umetniško celoto. Skladatelj se ne podreja pesniku, ampak ga dopolnjuje in nadgrajuje.
Takšen je na videz preprosti, a preprièljivi moški zbor Sneg, pretresljiva Balada in ostali
zbori na besedila pesnika Toneta Kuntnerja, katerega poezija nosi nadih ljudske pesmi, s
primesjo tragiènega izginjanja starih vrednot. Vremšak se v ivlja v stare napeve
slovenskih protestantov (Adam Bohoriè), uglasbi poezijo Franceta Prešerna, Alojza
Gradnika, Franceta Balantièa, Ferda Kozaka, Svetlane Makaroviè, Ceneta Vipotnika,
94
Edicije
Veè zborov je bilo natisnjenih v Naših zborih, izšli sta tudi dve zbirki njegovih zborov.
Prva je Izbrani zbori iz leta 1973, v spremni besedi Marijan Gabrijelèiè zapiše tole:
»Skladatelj Samo Vremšak (Kamnik, 1930) se prviè pojavlja pred nami z izbranimi
zborovskimi skladbami. Manj kot polovica jih je e izšla v Naših zborih; v samostojni
zbirki nam bolje poka ejo skladateljevo ustvarjalno fiziognomijo. Za skladateljevo
zborovsko bero so znaèilne: stoiènost v ritmu, zadr ana melodika in naravnost razkošno
harmonijsko ivljenje. Prvine in naèini oblikovanja dosedanjih kompozicijsko tehniènih
smeri: imitacija od svobodno do strogo vodenih glasov, motivièna gradnja, recitativi,
oblikovna simetrija, impresionistièni okreti itd., se v Vremšakovih delih zdru ujejo v
svojevrstne celote. Navedeni elementi niso nikjer le suho gradbeno tkivo, marveè
prinašajo v medsebojnih odnosih poudarjeno izrazno podstat. Tako se nam Vremšak ka e
kot redka osebnost na podroèju vokalne ustvarjalnosti, ki sicer gradi s tradicionalnimi
sredstvi, a jih prekvaša v nove, klene umetnine. Skupaj s tekstovnimi predlogami (ljudski,
obredni, ljubezenski, socialni, epski motivi) nam zborovske stvaritve prinašajo sporoèilo
ustvarjalca, ki se ne spogleduje z modnimi uèinkovanji, marveè prizadeto podo ivlja
primarne vzgibe sedanjosti. S tako kompozicijsko usmeritvijo pa predstavlja zbirka
pomemben èlen v razvoju slovenske vokalne ustvarjalnosti.«
Prav tak naslov (Izbrani zbori) ima tudi druga zbirka, ki je izšla leta 2001. Tej je
spremno besedo napisal Primo Kuret: »Vokalna glasba: samospev, posebej pa zborovski
stavek, sta ga od nekdaj privlaèila. Prav zborom je posvetil velik del svojega ne samo
poustvarjalnega, ampak tudi ustvarjalnega dela. /…/ Vremšakov opus je obse en in
vsestranski. Zanj je znaèilno temeljito poznavanje glasbenih zakonitosti, komunikativnost
in razumljivost. Èeprav sega v glavnem po tradicionalnih sredstvih, jih uporablja kot
ustvarjalec, ki sledi èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Gre skoraj za tragièno ujetost,
ki opredeljuje skladateljevo naèelo o izpovedovanju resnice in skrbi za obliko. Vremšak je
med njima našel pravo sintezo. Umetniški èut slu i estetskim vrednotam. Fantazija se
podreja objektivnemu znanju, pa vendar ne zakrije sprošèenosti. Ljudska glasba mu je vir,
v njej je našel pojoèo, soèno govorico, dišeèo po zemlji. Zato je njegova glasba iva in
oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in izrazno
raznolika. Vremšak se zdi vèasih kot samohodec, ki ostaja zunaj glavnih tokov, ker ga ne
zanimajo modni trendi. Toda morda prav zato ka ejo njegova dela jasno profilirano
osebno podobo. Danes pomeni njegov opus v slovenski glasbi pomemben dele , z
nekaterimi deli je segel v njen sam vrh. Takšne so tudi zborovske skladbe, pa najsi gre za
moške, enske ali mešane zbore, ki jih prinaša prièujoèa zbirka. Tu so pretanjene
obèutene priredbe slovenskih ljudskih pesmi in originalna dela na besedila razliènih
pesnikov. Obèudujemo zgledno oblikovana dela, ki rastejo iz pesnikovega duha in ga
glasbeno osmišljajo, mu dajejo pomembno glasbeno dimenzijo in tako ustvarjajo
umetniško celoto. Skladatelj se ne podreja pesniku, ampak ga dopolnjuje in nadgrajuje.
Takšen je na videz preprosti, a preprièljivi moški zbor Sneg, pretresljiva Balada in ostali
zbori na besedila pesnika Toneta Kuntnerja, katerega poezija nosi nadih ljudske pesmi, s
primesjo tragiènega izginjanja starih vrednot. Vremšak se v ivlja v stare napeve
slovenskih protestantov (Adam Bohoriè), uglasbi poezijo Franceta Prešerna, Alojza
Gradnika, Franceta Balantièa, Ferda Kozaka, Svetlane Makaroviè, Ceneta Vipotnika,
94
