Page 95 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 95
rej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Ivana Hribovška, Marièke nidaršiè, Ivana Minattija in jim daje vsakemu posebej in
vendarle vsem svojo posebno noto in glasbeno dimenzijo, ki je veèkrat nekonvencionalna,
zlasti pri uglasbitvi Balantièevih pesmi (Goreti hoèem sebi, novim dnevom ali Zadnji èas
pred zimo), èeprav nikjer drzno novatorska. Èeprav so zbori nastajali v razliènih
obdobjih, ka ejo neponovljiv Vremšakov rokopis: Vremšak zna vdihniti zborom èisto
glasbeno misel, ki je izrazno bogata pa ob tem dojemljiva za poslušalca, pevcem pa
ponuja veselje in u itek ob petju. Njegovim delom se pozna, da je bil njihov avtor sam
izvrsten pevec in odlièen zborovodja.«
Posnetki
Naj omenimo zgolj dva cedeja,2 ki ju je pod vodstvom Mirka Cudermana, le-ta je
preudarno izbral skladbe za njiju, pripravil Slovenski komorni zbor. Spremna beseda je
zapis kolega Aleša Nagodeta in pravi: »Pa vendar nas Vremšakove pesmi vedno znova
preseneèajo tudi s svojo izpovedno moèjo. Zlasti v delih iz zadnjih ustvarjalnih let se
oddaljuje od ustaljenih poti in išèe bolj neposrednega izraza. To iskanje se ka e v pogosti
uporabi odprte forme, pri kateri skladbo sestavlja veè po izrazih in glasbenih znaèilnostih
razliènih, vèasih celo kontrastnih odsekov. Ti najveèkrat tvorijo moèno izrazno gradacijo,
ki z viškom zakljuèuje skladbo (‘Prihod’, ‘Vedno znova upanje tli’, ‘Na tujem’, ‘Pelin
ena’). Vsebinske poudarke dosega s pretanjenim povezovanjem glasbenih prvin. V
harmonskem pogledu predvsem s še odloènejšim oddaljevanjem od tonalnih
funkcionalnih razmerij, ki pa ostajajo kot sicer prikrit, a še vedno navzoè referenèni okvir.
Pomembne spremembe lahko opa amo tudi v ritmièni zasnovi pevskih glasov, kjer veèkrat
opušèa urejen metrièni tok in dopušèa besedilu, da svobodno narekuje glasbeni ritem
(‘Zasuta usta’, ‘Klièem vas’, ‘Na tujem’, ‘Zadnji èas pred zimo’, ‘Goreti hoèem sebi,
novim dnevom’). ln konèno ostaja pomemben del Vremšakove kompozicije tehnike tudi
izraba zvoènih mo nosti zbora, še zlasti moškega zbora, ki ga je spoznaval pri svojem
dolgoletnem zborovodskem delu. V njegovih delih pogosto sreèamo mesta, kjer dosega
pestre zvoène barve z uporabo le nekaterih glasov, delitvijo in protipostavljanjem glasov v
veè skupin ter zgošèevanje zvoènega spektra z delitvijo posameznih glasov v manjše
skupine.«
Izbor zborov
Naj na kratko predstavimo nekaj izbranih skladb s poudarki o kompozicijski tehniki v
izbranih moških zborih. Prav vse, kar bo zapisano o glasbeni govorici moških zborov,
velja tudi za mešane in enske zbore. Mešani zbor ima samo najveèji tonski obseg in je
najbolj barvit, ker zdru uje enske in moške glasove. Moški in enski zbori, ad aequales,
pa so zvoèno barvno bolj enoviti, èeprav je v barvi nekoliko razlik med visokimi in
nizkimi glasovi. Skladatelj Vremšak ni delal razlik v kompozicijski tehniki in zahtevnosti
med razliènimi zbori, njegovo zborovsko ustvarjanje bi lahko razdelil v tri velike sklope:
1. izvirne, avtorske skladbe,
2. priredbe (harmonizacije, obdelave) ljudskih pesmi,
2 Slovenska zborovska glasba 54 in 55, Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija, Ljubljana 2008.
95
Ivana Hribovška, Marièke nidaršiè, Ivana Minattija in jim daje vsakemu posebej in
vendarle vsem svojo posebno noto in glasbeno dimenzijo, ki je veèkrat nekonvencionalna,
zlasti pri uglasbitvi Balantièevih pesmi (Goreti hoèem sebi, novim dnevom ali Zadnji èas
pred zimo), èeprav nikjer drzno novatorska. Èeprav so zbori nastajali v razliènih
obdobjih, ka ejo neponovljiv Vremšakov rokopis: Vremšak zna vdihniti zborom èisto
glasbeno misel, ki je izrazno bogata pa ob tem dojemljiva za poslušalca, pevcem pa
ponuja veselje in u itek ob petju. Njegovim delom se pozna, da je bil njihov avtor sam
izvrsten pevec in odlièen zborovodja.«
Posnetki
Naj omenimo zgolj dva cedeja,2 ki ju je pod vodstvom Mirka Cudermana, le-ta je
preudarno izbral skladbe za njiju, pripravil Slovenski komorni zbor. Spremna beseda je
zapis kolega Aleša Nagodeta in pravi: »Pa vendar nas Vremšakove pesmi vedno znova
preseneèajo tudi s svojo izpovedno moèjo. Zlasti v delih iz zadnjih ustvarjalnih let se
oddaljuje od ustaljenih poti in išèe bolj neposrednega izraza. To iskanje se ka e v pogosti
uporabi odprte forme, pri kateri skladbo sestavlja veè po izrazih in glasbenih znaèilnostih
razliènih, vèasih celo kontrastnih odsekov. Ti najveèkrat tvorijo moèno izrazno gradacijo,
ki z viškom zakljuèuje skladbo (‘Prihod’, ‘Vedno znova upanje tli’, ‘Na tujem’, ‘Pelin
ena’). Vsebinske poudarke dosega s pretanjenim povezovanjem glasbenih prvin. V
harmonskem pogledu predvsem s še odloènejšim oddaljevanjem od tonalnih
funkcionalnih razmerij, ki pa ostajajo kot sicer prikrit, a še vedno navzoè referenèni okvir.
Pomembne spremembe lahko opa amo tudi v ritmièni zasnovi pevskih glasov, kjer veèkrat
opušèa urejen metrièni tok in dopušèa besedilu, da svobodno narekuje glasbeni ritem
(‘Zasuta usta’, ‘Klièem vas’, ‘Na tujem’, ‘Zadnji èas pred zimo’, ‘Goreti hoèem sebi,
novim dnevom’). ln konèno ostaja pomemben del Vremšakove kompozicije tehnike tudi
izraba zvoènih mo nosti zbora, še zlasti moškega zbora, ki ga je spoznaval pri svojem
dolgoletnem zborovodskem delu. V njegovih delih pogosto sreèamo mesta, kjer dosega
pestre zvoène barve z uporabo le nekaterih glasov, delitvijo in protipostavljanjem glasov v
veè skupin ter zgošèevanje zvoènega spektra z delitvijo posameznih glasov v manjše
skupine.«
Izbor zborov
Naj na kratko predstavimo nekaj izbranih skladb s poudarki o kompozicijski tehniki v
izbranih moških zborih. Prav vse, kar bo zapisano o glasbeni govorici moških zborov,
velja tudi za mešane in enske zbore. Mešani zbor ima samo najveèji tonski obseg in je
najbolj barvit, ker zdru uje enske in moške glasove. Moški in enski zbori, ad aequales,
pa so zvoèno barvno bolj enoviti, èeprav je v barvi nekoliko razlik med visokimi in
nizkimi glasovi. Skladatelj Vremšak ni delal razlik v kompozicijski tehniki in zahtevnosti
med razliènimi zbori, njegovo zborovsko ustvarjanje bi lahko razdelil v tri velike sklope:
1. izvirne, avtorske skladbe,
2. priredbe (harmonizacije, obdelave) ljudskih pesmi,
2 Slovenska zborovska glasba 54 in 55, Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija, Ljubljana 2008.
95
