Page 161 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 161
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA SAMA VREMŠAKA
izjemo zadnjega, samo metronomske oznake za tempo, kar smo v naši razpravi malo prej
e obravnavali.
Simfonietta in modo classico in due tempi za komorni orkester iz leta 1988 pa sovpada
z letnico Vremšakove III. Simfonije in deli z njo vse dose ke skladateljevega dotedanjega
ustvarjalnega zorenja. Analitièno bo hvale no delo, saj je v primerjavi s simfonijo iz istega
èasa veliko bolj zgošèeno. Orkestralna zasedba je podobna simfoniji, izjema je sekcija
trobil, kjer skladatelj uporabi le dva rogova in dve trobenti. Oznaki za stavka sta: prvi
stavek Allegro con spirito in Allegro vivo (v codi) ter Molto tranquillo za drugi stavek.
Podobnosti spremenjenega skladateljevega odnosa do stavène zasnove s simfonijo so e v
tem oèitne. Uvodne ugotovitve se nam tudi v tem segmentu Vremšakovega ustvarjanja
potrjujejo. Analitièni uvidi, ki bi potrebovali posebno razpravo, nas pripeljejo do enakih
zakljuèkov, kot smo jih izlušèili na podroèju Vremšakovega ustvarjanja za simfonièni
orkester.
Številna vokalno inštrumentalna dela za razliène sestave, ki smo jih uvodoma omenili,
so omenjena zgolj zaradi bibliografskega popisa skladateljevega opusa. Tako smo dobili
popolnejšo in bolj celovito podobo tudi o Vremšakovem ustvarjanju na podroèju del t. i.
èiste glasbe za obse nejše orkestralne sestave. Vokalno-orkestralne vrste zaradi
specifiène narave zahtevajo drugaèen analitièen pristop in specifiène postopke, kjer je
potrebno v pretres pritegniti najprej besedila in jih nato sooèiti s kompozicijskimi in
inštrumentalno zvoènimi segmenti. Ko bo tudi ta del zadovoljivo opravljen, bomo dobili o
skladatelju Samu Vremšaku še celovitejšo podobo.
Sklep
S pomoèjo paradigmatske glasbene analitiène metode bi bilo zelo zanimivo in pouèno
raziskati tako harmonski kakor tudi melodièni segment Vremšakovega kompozicijskega
stavka. V razliènih delih in skozi celotno njegovo ustvarjalno obdobje sreèujemo nekaj
znaèilnih postopov, ki so se izoblikovali po enem idejnem kljuèu. Na ta naèin bi bilo
koristno pregledati Vremšakov kljuè pri tvorjenju tem znotraj iste skladbe in – na globljem
analitiènem nivoju (po Schenkerjevo) – med razliènimi skladbami razliènih obdobij (npr.
zakljuèni kadenèni postop pri temah v obeh passacagliah, pri oni v 3. stavku I. Simfonije in
v Passacagli iz leta 1989). Takšen postopek se je kar sam od sebe vsiljeval ob analitiènem
prebiranju del, ki jih tukaj obravnavamo. Dodatna analitièna primerjava izsledkov, ki bi
jih dobili pri podobnem pretresu Vremšakovih vokalnih pa tudi solistiènih in komornih
inštrumentalnih del, pa bi – prièakovati je – pokazala Vremšakov kompozicijski pristop na
globlji ravni.
Na koncu naše poti skozi orkestralni stavek Sama Vremšaka bo koristno, èe
zakljuèimo kar z besedami, ki jih je skladatelj sam zapisal v vizitki h kantati Exsercitus
grandis nimis valde / Zelo velika vojska iz leta 1995: »Od Zorka Simèièa sem prejel
besedilo oziroma bolje reèno kompilacijo tekstov, ki bi prišli v poštev za uglasbitev
kantate. Ker sem se zavedal, da je delo obse no, sem se takoj spravil k delu in v poldrugem
mesecu je bila kantata nared. Delo je napisano bolj ali manj tonalno, nekaj je tudi
modalnih struktur. Zasedba: uporabljen je véliki orkester z obilico tolkal, orglami, s
štirimi pevskimi solisti in z velikim mešanim pevskim zborom.«51 Tako je skladatelj
51 Povzeto po rokopisu iz zapušèine.
161
izjemo zadnjega, samo metronomske oznake za tempo, kar smo v naši razpravi malo prej
e obravnavali.
Simfonietta in modo classico in due tempi za komorni orkester iz leta 1988 pa sovpada
z letnico Vremšakove III. Simfonije in deli z njo vse dose ke skladateljevega dotedanjega
ustvarjalnega zorenja. Analitièno bo hvale no delo, saj je v primerjavi s simfonijo iz istega
èasa veliko bolj zgošèeno. Orkestralna zasedba je podobna simfoniji, izjema je sekcija
trobil, kjer skladatelj uporabi le dva rogova in dve trobenti. Oznaki za stavka sta: prvi
stavek Allegro con spirito in Allegro vivo (v codi) ter Molto tranquillo za drugi stavek.
Podobnosti spremenjenega skladateljevega odnosa do stavène zasnove s simfonijo so e v
tem oèitne. Uvodne ugotovitve se nam tudi v tem segmentu Vremšakovega ustvarjanja
potrjujejo. Analitièni uvidi, ki bi potrebovali posebno razpravo, nas pripeljejo do enakih
zakljuèkov, kot smo jih izlušèili na podroèju Vremšakovega ustvarjanja za simfonièni
orkester.
Številna vokalno inštrumentalna dela za razliène sestave, ki smo jih uvodoma omenili,
so omenjena zgolj zaradi bibliografskega popisa skladateljevega opusa. Tako smo dobili
popolnejšo in bolj celovito podobo tudi o Vremšakovem ustvarjanju na podroèju del t. i.
èiste glasbe za obse nejše orkestralne sestave. Vokalno-orkestralne vrste zaradi
specifiène narave zahtevajo drugaèen analitièen pristop in specifiène postopke, kjer je
potrebno v pretres pritegniti najprej besedila in jih nato sooèiti s kompozicijskimi in
inštrumentalno zvoènimi segmenti. Ko bo tudi ta del zadovoljivo opravljen, bomo dobili o
skladatelju Samu Vremšaku še celovitejšo podobo.
Sklep
S pomoèjo paradigmatske glasbene analitiène metode bi bilo zelo zanimivo in pouèno
raziskati tako harmonski kakor tudi melodièni segment Vremšakovega kompozicijskega
stavka. V razliènih delih in skozi celotno njegovo ustvarjalno obdobje sreèujemo nekaj
znaèilnih postopov, ki so se izoblikovali po enem idejnem kljuèu. Na ta naèin bi bilo
koristno pregledati Vremšakov kljuè pri tvorjenju tem znotraj iste skladbe in – na globljem
analitiènem nivoju (po Schenkerjevo) – med razliènimi skladbami razliènih obdobij (npr.
zakljuèni kadenèni postop pri temah v obeh passacagliah, pri oni v 3. stavku I. Simfonije in
v Passacagli iz leta 1989). Takšen postopek se je kar sam od sebe vsiljeval ob analitiènem
prebiranju del, ki jih tukaj obravnavamo. Dodatna analitièna primerjava izsledkov, ki bi
jih dobili pri podobnem pretresu Vremšakovih vokalnih pa tudi solistiènih in komornih
inštrumentalnih del, pa bi – prièakovati je – pokazala Vremšakov kompozicijski pristop na
globlji ravni.
Na koncu naše poti skozi orkestralni stavek Sama Vremšaka bo koristno, èe
zakljuèimo kar z besedami, ki jih je skladatelj sam zapisal v vizitki h kantati Exsercitus
grandis nimis valde / Zelo velika vojska iz leta 1995: »Od Zorka Simèièa sem prejel
besedilo oziroma bolje reèno kompilacijo tekstov, ki bi prišli v poštev za uglasbitev
kantate. Ker sem se zavedal, da je delo obse no, sem se takoj spravil k delu in v poldrugem
mesecu je bila kantata nared. Delo je napisano bolj ali manj tonalno, nekaj je tudi
modalnih struktur. Zasedba: uporabljen je véliki orkester z obilico tolkal, orglami, s
štirimi pevskimi solisti in z velikim mešanim pevskim zborom.«51 Tako je skladatelj
51 Povzeto po rokopisu iz zapušèine.
161
