Page 123 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 123
a Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
Zadnja omenjena kompozicija 41° vroèine spada med Adamièeva najboljša dela za big
band. Na partituri pod naslovom je navedena letnica 1929, ki ni letnica nastanka tega dela,
ampak leto, v katerem je bila v Ljubljani izredna vroèina in na katero spomin obuja
Adamiè. V nototeki najdemo podatek, da je bila kompozicija napisana leta 1962.4Ni
nakljuèje, da je RTV Slovenija ob praznovanju 60. obletnice Big Banda izdala zgošèenko,
na kateri je pod zaporedno številko 1 prav ta skladba. Orkester bi pravzaprav lahko imel to
skladbo kot neke vrste svoj zašèitni znak – avizzo – tako kot ima Ellingtonov orkester še
danes za avizzo skladbo Take the ’A’ train.
Ob koncu dvajsetih let 20. stoletja je namreè v Zdru enih dr avah Amerike nastal nov
stil, ki je ultimativno postal najbolj popularna oblika jazza v 20. stoletju in se je nadaljeval
do leta 1940. To obdobje, ki ga imenujemo tudi obdobje swinga ali obdobje big bandov, je
imelo svojega predstavnika tudi v Sloveniji – leta 1945 nastali PORL (kasneje Big Band
Radia Ljubljana oz. danes Big Band RTV Slovenija). Big bandi po svetu so po tradiciji
imeli svoje soliste, tako kot jih je imel v zaèetku delovanja tudi naš big band – Ati Soss
(klarinet, saksofon), Dušan Veble (klarinet, saksofon), Mojmir Sepe (trobenta), Zoran
Komac (klarinet, saksofon), Franci Puhar (trombon), Albert Podgornik (klarinet,
saksofon), Silvester Štingl (klavir). Prav ti so bili tudi "sokrivci" za veèino Adamièevih
skladb, v katerih so se predstavljali kot izvrstni solisti in improvizatorji.
O sebi pravi takole: »Takoj v zaèetku sem uvedel svoj slog: vse partizanske koraènice
sem pisal kot evergreene, s tem, da je bil v sredini refren. To je bilo nekaj èisto novega. e
med vojno sem z jazzom ‘oku il’ vodstvo [slovenske partizanske vojske, op. p.], ki je bilo
ponosno, da ima zelo dober vojaški ansambel. Po osvoboditvi sem zbral vse glasbenike, ki
so se vrnili v Ljubljano. Tako je nastal ansambel, ki je bil jedro Plesnega orkestra Radia
Ljubljana, bolj znan kot Big Band. Seveda smo takoj zaèeli igrati jazz«.5
Za bolj natanèno analizo sem izmed vseh zgoraj naštetih del izbral nekaj Adamièevih
kompozicij, predvsem tista, ki predstavljajo njegova najboljša dela s podroèja big banda.
Kot prvo predstavljam e omenjeno skladbo 41° vroèine.
Analiza skladbe 41° VROÈINE
V uvodu je Adamiè uporabil naèin igranja growl - unikaten zvok, ki ga povezujemo z
Ellingtonovim big bandom (v klubu, kjer je igral Ellingtonov big band, so potrebovali
eksotiène zvoke jungle sounds deloma zato, da so zadovoljili elje obèinstva po takih
zvokih, deloma pa zato, ker je bil Ellington obo evalec New Orleans stila). V taktih 5 – 7
uporablja t.i. rhythmic displacement, t.j. ritmièni zamik fraze, pri katerem nastopa zaèetek
fraze (v našem primeru en sam ton) na razliènih metriènih mestih v taktu (v 2-dobnem
taktu se polovinka s piko torej pojavlja na razliènih metriènih mestih).
takti 5 – 7
4 Nototeka RTV Slovenija.
5 Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Adami%C4%8D , 21. 1. 2013.
123
Zadnja omenjena kompozicija 41° vroèine spada med Adamièeva najboljša dela za big
band. Na partituri pod naslovom je navedena letnica 1929, ki ni letnica nastanka tega dela,
ampak leto, v katerem je bila v Ljubljani izredna vroèina in na katero spomin obuja
Adamiè. V nototeki najdemo podatek, da je bila kompozicija napisana leta 1962.4Ni
nakljuèje, da je RTV Slovenija ob praznovanju 60. obletnice Big Banda izdala zgošèenko,
na kateri je pod zaporedno številko 1 prav ta skladba. Orkester bi pravzaprav lahko imel to
skladbo kot neke vrste svoj zašèitni znak – avizzo – tako kot ima Ellingtonov orkester še
danes za avizzo skladbo Take the ’A’ train.
Ob koncu dvajsetih let 20. stoletja je namreè v Zdru enih dr avah Amerike nastal nov
stil, ki je ultimativno postal najbolj popularna oblika jazza v 20. stoletju in se je nadaljeval
do leta 1940. To obdobje, ki ga imenujemo tudi obdobje swinga ali obdobje big bandov, je
imelo svojega predstavnika tudi v Sloveniji – leta 1945 nastali PORL (kasneje Big Band
Radia Ljubljana oz. danes Big Band RTV Slovenija). Big bandi po svetu so po tradiciji
imeli svoje soliste, tako kot jih je imel v zaèetku delovanja tudi naš big band – Ati Soss
(klarinet, saksofon), Dušan Veble (klarinet, saksofon), Mojmir Sepe (trobenta), Zoran
Komac (klarinet, saksofon), Franci Puhar (trombon), Albert Podgornik (klarinet,
saksofon), Silvester Štingl (klavir). Prav ti so bili tudi "sokrivci" za veèino Adamièevih
skladb, v katerih so se predstavljali kot izvrstni solisti in improvizatorji.
O sebi pravi takole: »Takoj v zaèetku sem uvedel svoj slog: vse partizanske koraènice
sem pisal kot evergreene, s tem, da je bil v sredini refren. To je bilo nekaj èisto novega. e
med vojno sem z jazzom ‘oku il’ vodstvo [slovenske partizanske vojske, op. p.], ki je bilo
ponosno, da ima zelo dober vojaški ansambel. Po osvoboditvi sem zbral vse glasbenike, ki
so se vrnili v Ljubljano. Tako je nastal ansambel, ki je bil jedro Plesnega orkestra Radia
Ljubljana, bolj znan kot Big Band. Seveda smo takoj zaèeli igrati jazz«.5
Za bolj natanèno analizo sem izmed vseh zgoraj naštetih del izbral nekaj Adamièevih
kompozicij, predvsem tista, ki predstavljajo njegova najboljša dela s podroèja big banda.
Kot prvo predstavljam e omenjeno skladbo 41° vroèine.
Analiza skladbe 41° VROÈINE
V uvodu je Adamiè uporabil naèin igranja growl - unikaten zvok, ki ga povezujemo z
Ellingtonovim big bandom (v klubu, kjer je igral Ellingtonov big band, so potrebovali
eksotiène zvoke jungle sounds deloma zato, da so zadovoljili elje obèinstva po takih
zvokih, deloma pa zato, ker je bil Ellington obo evalec New Orleans stila). V taktih 5 – 7
uporablja t.i. rhythmic displacement, t.j. ritmièni zamik fraze, pri katerem nastopa zaèetek
fraze (v našem primeru en sam ton) na razliènih metriènih mestih v taktu (v 2-dobnem
taktu se polovinka s piko torej pojavlja na razliènih metriènih mestih).
takti 5 – 7
4 Nototeka RTV Slovenija.
5 Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Adami%C4%8D , 21. 1. 2013.
123
