Page 122 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 122
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Pri spoznavanju Adamièevega delovanja na podroèju jazza si ga drznem ekvivalentno
primerjati z ameriškim velikanom Dukom Ellingtonom, pri èemer ugotavljam, da imata
precej skupnega:
– oba sta veljala za kreativna na veè podroèjih, poleg jazzovske glasbe sta
ustvarjala tudi baletno glasbo, suite, mjuzikle in ostale anre
– njun opus je izredno bogat
– oba sta ustanovila big banda, ki delujeta še danes in spadata med najstarejše
tovrstne orkestre na svetu.
– solisti orkestra ju inspirirajo za nastanek številnih kompozicij
– za svoj orkester sama izbereta glasbenike, s katerimi elita sodelovati
– oba sta kompozicijsko drzna in išèeta nove izrazne mo nosti
– uporabljata podobne kompozicijske tehnike in efekte (osnovne
kompozicijsko-aran erske discipline, kot so t.i. fourwayclose in open position,
growl, bas igra/podvaja melodièno linijo, vklapljanje novih instrumentov in
efektov...)
Adamièeva dela za plesni orkester (big band) lahko v grobem razdelimo na dela:
– zabavnega in/ali plesnega znaèaja (»lahka« glasba, popevke, šansoni, scenska
dela) in na
– jazzovske kompozicije (»resna« glasba)
Tipièna big band zasedba, kot jo poznamo danes, se je v Ameriki pojavila v obdobju
swinga in jo sestavljajo pihala (5 saksofonov – 2 alta, 2 tenorja in bariton), trobila (4
trobente in 4 tromboni) in ritem sekcija (klavir, kitara, bas in bobni).
Tu je potrebno navesti, da sem se pri delu omejil zgolj na Adamièeve instrumentalne
kompozicije za big band, ki so dejansko samostojna dela za ta sestav – torej so tu
izkljuèene popevke in šansoni – in vsebujejo jazzovske elemente z improvizacijo. Takih
skladb je 46 in imajo zelo povedne slovenske naslove. Skladbe so veèinoma vezane na
soliste v orkestru. Veèina je nastala med leti 1965 in 1982.3Brez dvoma so Adamièevemu
umetniškemu vzponu v prvi vrsti botrovale izkušnje, ki si jih je nabiral postopno. Pri tem
lahko brez pretiravanja zapišemo, da je bil utemeljitelj in vizionar slovenske zabavne
glasbe, pri èemer je venomer iskal nov, sodobnejši glasbeni izraz. Podroèje njegovega
delovanja torej ni veè zgolj zabavna glasba, kot je na primer popevka, ampak tudi jazz,
šanson, filmska in scenska glasba.
• Dela: 7 folklornih skic, 7 preludijev, Berda blues, Billy May na Dolenjskem,
Breskvice, Cymbalero, Dejva se nekaj zmislt, Fidel-fudel-didel-dai-ti, Hojsa –
hajsa, I-ha-ha polka, Izgubljene iluzije, Jidel jodel bum, Kisli nasmeh, Koraènica
Kranju, Mambo 1, Marjetica, Na trgatvi, Obvestilo!, Orientaliko, Pa na vi’, pa pr’
en hiš’, Ples starih netopirjev, Podleskova pesem, Poskoènica starejših telet, Prvi
zaèetki (potpouri znanih melodij B. Adamièa), Rano popoldne, Ringa raja v
Radencih, Rumeno jajce, Samba di Janesz, Samo navaden valèek, Sedem let skomin
(potpouri iz drame Arturja Millerja), Sentimentalnost v Es, Sopraniola, Stekli pol ,
Ta je pa bosa!, To je moj zlati sin, Tri trobente na sprehodu, Uspavanka vojaku,
Uspavanka za punèko, Vandrovska, Vodmatska ro a, Z lepim, belim jadrom,
Zasanjani kostanji, Zdrav, vesel je moje geslo, Èebula in kapre, vi ga, 41° vroèine.
3 Prim. nototeko Arhiva RTV Slovenija.
122
Pri spoznavanju Adamièevega delovanja na podroèju jazza si ga drznem ekvivalentno
primerjati z ameriškim velikanom Dukom Ellingtonom, pri èemer ugotavljam, da imata
precej skupnega:
– oba sta veljala za kreativna na veè podroèjih, poleg jazzovske glasbe sta
ustvarjala tudi baletno glasbo, suite, mjuzikle in ostale anre
– njun opus je izredno bogat
– oba sta ustanovila big banda, ki delujeta še danes in spadata med najstarejše
tovrstne orkestre na svetu.
– solisti orkestra ju inspirirajo za nastanek številnih kompozicij
– za svoj orkester sama izbereta glasbenike, s katerimi elita sodelovati
– oba sta kompozicijsko drzna in išèeta nove izrazne mo nosti
– uporabljata podobne kompozicijske tehnike in efekte (osnovne
kompozicijsko-aran erske discipline, kot so t.i. fourwayclose in open position,
growl, bas igra/podvaja melodièno linijo, vklapljanje novih instrumentov in
efektov...)
Adamièeva dela za plesni orkester (big band) lahko v grobem razdelimo na dela:
– zabavnega in/ali plesnega znaèaja (»lahka« glasba, popevke, šansoni, scenska
dela) in na
– jazzovske kompozicije (»resna« glasba)
Tipièna big band zasedba, kot jo poznamo danes, se je v Ameriki pojavila v obdobju
swinga in jo sestavljajo pihala (5 saksofonov – 2 alta, 2 tenorja in bariton), trobila (4
trobente in 4 tromboni) in ritem sekcija (klavir, kitara, bas in bobni).
Tu je potrebno navesti, da sem se pri delu omejil zgolj na Adamièeve instrumentalne
kompozicije za big band, ki so dejansko samostojna dela za ta sestav – torej so tu
izkljuèene popevke in šansoni – in vsebujejo jazzovske elemente z improvizacijo. Takih
skladb je 46 in imajo zelo povedne slovenske naslove. Skladbe so veèinoma vezane na
soliste v orkestru. Veèina je nastala med leti 1965 in 1982.3Brez dvoma so Adamièevemu
umetniškemu vzponu v prvi vrsti botrovale izkušnje, ki si jih je nabiral postopno. Pri tem
lahko brez pretiravanja zapišemo, da je bil utemeljitelj in vizionar slovenske zabavne
glasbe, pri èemer je venomer iskal nov, sodobnejši glasbeni izraz. Podroèje njegovega
delovanja torej ni veè zgolj zabavna glasba, kot je na primer popevka, ampak tudi jazz,
šanson, filmska in scenska glasba.
• Dela: 7 folklornih skic, 7 preludijev, Berda blues, Billy May na Dolenjskem,
Breskvice, Cymbalero, Dejva se nekaj zmislt, Fidel-fudel-didel-dai-ti, Hojsa –
hajsa, I-ha-ha polka, Izgubljene iluzije, Jidel jodel bum, Kisli nasmeh, Koraènica
Kranju, Mambo 1, Marjetica, Na trgatvi, Obvestilo!, Orientaliko, Pa na vi’, pa pr’
en hiš’, Ples starih netopirjev, Podleskova pesem, Poskoènica starejših telet, Prvi
zaèetki (potpouri znanih melodij B. Adamièa), Rano popoldne, Ringa raja v
Radencih, Rumeno jajce, Samba di Janesz, Samo navaden valèek, Sedem let skomin
(potpouri iz drame Arturja Millerja), Sentimentalnost v Es, Sopraniola, Stekli pol ,
Ta je pa bosa!, To je moj zlati sin, Tri trobente na sprehodu, Uspavanka vojaku,
Uspavanka za punèko, Vandrovska, Vodmatska ro a, Z lepim, belim jadrom,
Zasanjani kostanji, Zdrav, vesel je moje geslo, Èebula in kapre, vi ga, 41° vroèine.
3 Prim. nototeko Arhiva RTV Slovenija.
122
