Page 71 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 71
nej Weiss, SAMOSPEVI ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Tri pesmi (Erotikon) za visoki glas in klavir
Svoje prve kompozicije na podroèju samospeva je napisal kmalu po koncu
druge svetovne vojne. Gre za ciklus treh samospevov za visoki glas in klavir iz
leta 1946, ki naj bi ga sestavljali samospevi Finale, Scherzo in Pismo. Kljub temu
da so slednji omenjeni v skladateljevi monografiji,5 pa partitur prvih dveh
samospevov v Arhivu Republike Slovenije ni mogoèe najti. Zgolj tretjega z
naslovom Pismo je skladatelj vkljuèil v svoj kasnejši ciklus samospevov z
naslovom Erotikon. Slednjega je skladatelj napisal leta 1946 ter ga slabo
desetletje kasneje izdal še v okviru edicij Dr avne zalo be Slovenije.6 Zbirka
Erotikon je sicer sestavljena iz treh samospevov, poleg e omenjenega samospeva
Pismo, ciklus tvorita še samospeva Zasanjanost in Jaz te ljubim. Skladatelj je ob
natisu ciklus posvetil svoji drugi eni Milici Kokol, s katero sta bila poroèena med
letoma 1951 in 1955.
Kljub nadvse povednemu naslovu Erotikon, pa je potrebno poudariti, da v
skladateljevem ciklusu ne gre za uglasbitev erotiène poezije, ki je seveda s
Cankarjem, upanèièem, Gradnikom in nekaterimi drugimi avtorji na
Slovenskem posebno odmevala v zaèetku 20. stoletja. Prej bi posameznim
pesniškim delom na besedila treh skladateljevih sodobnikov, ki so bile uglasbena
v Erotikonu, pripisali nekatere lirièno-izpovedne znaèilnosti ljubezenske poezije.
Cigliè se je sicer izogibal pesniškim predlogam tujih avtorjev in dosledno izbiral
poezijo domaèih ustvarjalcev. Po drugi strani pa naslovu ciklusa Erotikon precej
bolj odgovarjajo glasbene karakteristike posameznih samospevov. Ciglièevi
samospevi so namreè polnokrvni, erotièni, pre eti z divjimi, ekstatiènimi ritmi in
s hipnimi subtilnimi lirizmi, torej s karakteristikami, s katerimi mu je e zelo
zgodaj uspelo izoblikovati svojo lastno glasbeno govorico, in sicer zunaj
Škerjanèevega vpliva. Tako na primeru samospevov Erotikona ne gre za intimno
in rahloèutno govorico »sladkih razpolo enj, medleèih omam in skrivnosti«7, ki
jo je mogoèe obèudovati v Škrjanèevih samospevih, prej bi Ciglièeve zgodnje
samospeve lahko oznaèili z izrazom »nebrzdani temperament«.
Ko skušamo doloèiti bistvene kompozicijsko-tehniène znaèilnosti
skladateljevega prvega opusa samospevov, nas preseneti njegova enovitost. Poleg
karakteristiène dvodelnosti je ena izmed glavnih znaèilnosti omenjenih
samospevov tudi ekspresivna melodika, ki je vselej tesno zlita s poezijo.
Skladatelj skuša z uglasbitvijo kar najbolj slediti zvoènosti govora, tako so
skladno s pomenskimi odtenki besedila pogosta pretiravanja v sentimentalnost in
dramatiènost. Vsekakor je Cigliè eden tistih ustvarjalcev, ki vokal dojemajo
izrazito pragmatièno in ob izredni zahtevnosti pevskega parta nikakor ne štedijo
solista, kar je razvidno iz številnih odsekov v najvišjih legah, ob katerih solisti
veèkrat dosegajo celo tenorski oziroma sopranski h. Kljub temu je glavno gibalo
5 Z. Cigliè in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec, n. d., str. 244.
6 Zvonimir Cigliè, Tri pesmi za visoki glas in klavir, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1955.
7 Darja Koter, »Samospevi Lucijana Marije Škerjanca skozi njegov èustveni in miselni svet«, Glasba,
poezija - ton, beseda, ur. Primo Kuret, Ljubljana, Festival Ljubljana, 2001, str. 53.
71
Tri pesmi (Erotikon) za visoki glas in klavir
Svoje prve kompozicije na podroèju samospeva je napisal kmalu po koncu
druge svetovne vojne. Gre za ciklus treh samospevov za visoki glas in klavir iz
leta 1946, ki naj bi ga sestavljali samospevi Finale, Scherzo in Pismo. Kljub temu
da so slednji omenjeni v skladateljevi monografiji,5 pa partitur prvih dveh
samospevov v Arhivu Republike Slovenije ni mogoèe najti. Zgolj tretjega z
naslovom Pismo je skladatelj vkljuèil v svoj kasnejši ciklus samospevov z
naslovom Erotikon. Slednjega je skladatelj napisal leta 1946 ter ga slabo
desetletje kasneje izdal še v okviru edicij Dr avne zalo be Slovenije.6 Zbirka
Erotikon je sicer sestavljena iz treh samospevov, poleg e omenjenega samospeva
Pismo, ciklus tvorita še samospeva Zasanjanost in Jaz te ljubim. Skladatelj je ob
natisu ciklus posvetil svoji drugi eni Milici Kokol, s katero sta bila poroèena med
letoma 1951 in 1955.
Kljub nadvse povednemu naslovu Erotikon, pa je potrebno poudariti, da v
skladateljevem ciklusu ne gre za uglasbitev erotiène poezije, ki je seveda s
Cankarjem, upanèièem, Gradnikom in nekaterimi drugimi avtorji na
Slovenskem posebno odmevala v zaèetku 20. stoletja. Prej bi posameznim
pesniškim delom na besedila treh skladateljevih sodobnikov, ki so bile uglasbena
v Erotikonu, pripisali nekatere lirièno-izpovedne znaèilnosti ljubezenske poezije.
Cigliè se je sicer izogibal pesniškim predlogam tujih avtorjev in dosledno izbiral
poezijo domaèih ustvarjalcev. Po drugi strani pa naslovu ciklusa Erotikon precej
bolj odgovarjajo glasbene karakteristike posameznih samospevov. Ciglièevi
samospevi so namreè polnokrvni, erotièni, pre eti z divjimi, ekstatiènimi ritmi in
s hipnimi subtilnimi lirizmi, torej s karakteristikami, s katerimi mu je e zelo
zgodaj uspelo izoblikovati svojo lastno glasbeno govorico, in sicer zunaj
Škerjanèevega vpliva. Tako na primeru samospevov Erotikona ne gre za intimno
in rahloèutno govorico »sladkih razpolo enj, medleèih omam in skrivnosti«7, ki
jo je mogoèe obèudovati v Škrjanèevih samospevih, prej bi Ciglièeve zgodnje
samospeve lahko oznaèili z izrazom »nebrzdani temperament«.
Ko skušamo doloèiti bistvene kompozicijsko-tehniène znaèilnosti
skladateljevega prvega opusa samospevov, nas preseneti njegova enovitost. Poleg
karakteristiène dvodelnosti je ena izmed glavnih znaèilnosti omenjenih
samospevov tudi ekspresivna melodika, ki je vselej tesno zlita s poezijo.
Skladatelj skuša z uglasbitvijo kar najbolj slediti zvoènosti govora, tako so
skladno s pomenskimi odtenki besedila pogosta pretiravanja v sentimentalnost in
dramatiènost. Vsekakor je Cigliè eden tistih ustvarjalcev, ki vokal dojemajo
izrazito pragmatièno in ob izredni zahtevnosti pevskega parta nikakor ne štedijo
solista, kar je razvidno iz številnih odsekov v najvišjih legah, ob katerih solisti
veèkrat dosegajo celo tenorski oziroma sopranski h. Kljub temu je glavno gibalo
5 Z. Cigliè in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec, n. d., str. 244.
6 Zvonimir Cigliè, Tri pesmi za visoki glas in klavir, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1955.
7 Darja Koter, »Samospevi Lucijana Marije Škerjanca skozi njegov èustveni in miselni svet«, Glasba,
poezija - ton, beseda, ur. Primo Kuret, Ljubljana, Festival Ljubljana, 2001, str. 53.
71
