Page 70 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 70
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Od specifièno ustvarjalnih drugaèni, a al s podobnimi rezultati, so razlogi, ki
opredeljujejo prisotnost Ciglièevih samospevov v javnosti. Zlasti deficitarno se
zdi število njihovih javnih izvedb. Kljub temu da je bila veèina Ciglièevih
samospevov natisnjenih, so javne izvedbe le teh danes veèinoma omejene na
posamezne izjemne dogodke ob razliènih obletnicah, le redko oziroma skorajda
nikoli pa po njih poustvarjalci posegajo v okviru nekaterih komornih abonmajev.
Zdi se, da gre razloge za tovrsten odnos oziroma bolj reèeno ne odnos do
Ciglièevih samospevov v prvi vrsti iskati v izjemni zahtevnosti predvsem
vokalnega parta posameznih samospevov, o èemer bo nekoliko veè zapisanega v
nadaljevanju.
Malce boljša je situacija na podroèju posnetkov skladateljevih samospevov.
Vsi samospevi, z izjemo zadnjega z naslovom Eros Thanatos, so namreè e bili
zvoèno reproducirani. Veèino izmed njih najdemo v fonoteki Radia Slovenija. e
leta 1974 sta izšla na LP plošèi dva Ciglièeva samospeva iz ciklusa Dve pesmi za
srednji glas in klavir: Usoda in Topoli v jeseni v izvedbi sopranistke Sabire
Hajdaroviæ in pianista Andreja Jarca. Dragocen pa je tudi posnetek, ki je leta 1996
izšel na CD-ju Ciglièevih kompozicij v produkciji RTV Slovenija,2 na katerem
najdemo tudi ciklus samospevov z naslovom Erotikon v izvedbi tenorista Jurija
Reje in pianista Leona Engelmana. To pa so al tudi edini obstojeèi posnetki
Ciglièevih samospevov, ki so dostopni širši javnosti, kar vsekakor onemogoèa
morebitno veèje zanimanje za izvedbe njegovih samospevov.
Èeprav je po samem številu Ciglièeva ustvarjalnost samospevov razmeroma
skromna, saj je skupaj napisal zgolj šest samospevov,3 ustvarjalèevo konstantno
snovanje le teh omogoèa bolj ali manj popoln vpogled v vsa pomembnejša
obdobja skladateljeve ustvarjalnosti. Zaèetki Ciglièevega komponiranja
samospevov tako segajo v obdobje skladateljevega študija kompozicije in
dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsekakor je Ciglièeve
skladateljske obrise sprva dodobra zaznamovala predvsem Škerjanèeva
ljubljanska kompozicijska šola. Tako je tudi kasneje Cigliè med sodobniki daleè
najbolj cenil svojega velikega vzornika in mentorja Lucijana Marijo Škerjanca,
kar nenazadnje izprièuje tudi njegova zapušèina v Arhivu Slovenije, v kateri
najdemo vrsto Škrjanèevih historièno-teoretiènih del, ki so mu ob njegovem
ustvarjanju bila v oporo.4 Zaèetni idejni vzori so torej veè kot jasno razvidni,
èeprav se zdi potrebno v isti sapi poudariti, da je Cigliè v njemu lastni maniri
kmalu presegel svojega uèitelja Škerjanca ter razmeroma zgodaj izoblikoval svoj
lasten glasbeni izraz, ki mu je z minimalnimi odmiki ostal zvest praktièno vse
ivljenje.
2 Zvonimir Cigliè, Zvonimir Cigliè: skladatelj, dirigent, pedagog, Zalo ba kaset in plošè RTV Slovenija,
Ljubljana 1996.
3 Leta 1946 je napisal ciklus samospevov Tri pesmi za visoki glas in klavir, ki nosi podnaslov Erotikon, v
katerem najdemo samospeve: Pismo, Zasanjanost in Jaz te ljubim. Med letoma 1954 in 1955 je uglasbil
ciklus Dve pesmi za srednji glas in klavir, s samospevoma Usoda in Topoli v jeseni, leta 1966 pa še
samospev Eros Thanatos za bariton in klavir.
4 Arhiv Republike Slovenije, Zvonimir Cigliè: 1921–1996, SI AS 1441.
70
Od specifièno ustvarjalnih drugaèni, a al s podobnimi rezultati, so razlogi, ki
opredeljujejo prisotnost Ciglièevih samospevov v javnosti. Zlasti deficitarno se
zdi število njihovih javnih izvedb. Kljub temu da je bila veèina Ciglièevih
samospevov natisnjenih, so javne izvedbe le teh danes veèinoma omejene na
posamezne izjemne dogodke ob razliènih obletnicah, le redko oziroma skorajda
nikoli pa po njih poustvarjalci posegajo v okviru nekaterih komornih abonmajev.
Zdi se, da gre razloge za tovrsten odnos oziroma bolj reèeno ne odnos do
Ciglièevih samospevov v prvi vrsti iskati v izjemni zahtevnosti predvsem
vokalnega parta posameznih samospevov, o èemer bo nekoliko veè zapisanega v
nadaljevanju.
Malce boljša je situacija na podroèju posnetkov skladateljevih samospevov.
Vsi samospevi, z izjemo zadnjega z naslovom Eros Thanatos, so namreè e bili
zvoèno reproducirani. Veèino izmed njih najdemo v fonoteki Radia Slovenija. e
leta 1974 sta izšla na LP plošèi dva Ciglièeva samospeva iz ciklusa Dve pesmi za
srednji glas in klavir: Usoda in Topoli v jeseni v izvedbi sopranistke Sabire
Hajdaroviæ in pianista Andreja Jarca. Dragocen pa je tudi posnetek, ki je leta 1996
izšel na CD-ju Ciglièevih kompozicij v produkciji RTV Slovenija,2 na katerem
najdemo tudi ciklus samospevov z naslovom Erotikon v izvedbi tenorista Jurija
Reje in pianista Leona Engelmana. To pa so al tudi edini obstojeèi posnetki
Ciglièevih samospevov, ki so dostopni širši javnosti, kar vsekakor onemogoèa
morebitno veèje zanimanje za izvedbe njegovih samospevov.
Èeprav je po samem številu Ciglièeva ustvarjalnost samospevov razmeroma
skromna, saj je skupaj napisal zgolj šest samospevov,3 ustvarjalèevo konstantno
snovanje le teh omogoèa bolj ali manj popoln vpogled v vsa pomembnejša
obdobja skladateljeve ustvarjalnosti. Zaèetki Ciglièevega komponiranja
samospevov tako segajo v obdobje skladateljevega študija kompozicije in
dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsekakor je Ciglièeve
skladateljske obrise sprva dodobra zaznamovala predvsem Škerjanèeva
ljubljanska kompozicijska šola. Tako je tudi kasneje Cigliè med sodobniki daleè
najbolj cenil svojega velikega vzornika in mentorja Lucijana Marijo Škerjanca,
kar nenazadnje izprièuje tudi njegova zapušèina v Arhivu Slovenije, v kateri
najdemo vrsto Škrjanèevih historièno-teoretiènih del, ki so mu ob njegovem
ustvarjanju bila v oporo.4 Zaèetni idejni vzori so torej veè kot jasno razvidni,
èeprav se zdi potrebno v isti sapi poudariti, da je Cigliè v njemu lastni maniri
kmalu presegel svojega uèitelja Škerjanca ter razmeroma zgodaj izoblikoval svoj
lasten glasbeni izraz, ki mu je z minimalnimi odmiki ostal zvest praktièno vse
ivljenje.
2 Zvonimir Cigliè, Zvonimir Cigliè: skladatelj, dirigent, pedagog, Zalo ba kaset in plošè RTV Slovenija,
Ljubljana 1996.
3 Leta 1946 je napisal ciklus samospevov Tri pesmi za visoki glas in klavir, ki nosi podnaslov Erotikon, v
katerem najdemo samospeve: Pismo, Zasanjanost in Jaz te ljubim. Med letoma 1954 in 1955 je uglasbil
ciklus Dve pesmi za srednji glas in klavir, s samospevoma Usoda in Topoli v jeseni, leta 1966 pa še
samospev Eros Thanatos za bariton in klavir.
4 Arhiv Republike Slovenije, Zvonimir Cigliè: 1921–1996, SI AS 1441.
70
