Page 72 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 72
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
strukturnega reda v omenjenih samospevih skoraj vedno harmonsko. S
prevladujoèimi kvartnimi sozvoèji, kromatiènimi alteracijami in hipnimi
modulacijami skladatelj stopnjuje izraznost harmonije, ki v svojem bistvu še
vedno ostaja osredišèena okoli dur-molovske tonalnosti. Omenjene harmonske
postope skladatelj mestoma nadomesti z razlo enimi akordi oziroma arpeggii, ki
spominjajo na nekatere Debussijeve pasa e in katerih namen je predvsem
doseganje zvoène barvitosti. Posebno v zadnjem samospevu z naslovom Jaz te
ljubim se zdi, da se skladatelj skladno s poudarjeno lirièno vsebino besedila ni
mogel upreti bolj, naj mi Cigliè oprosti slogovno oznako,8 impresionistièno
navdahnjeni spremljavi.
Ciklus samospevov Erotikon je skladatelj podobno kot vse druge cikluse z
izjemo zadnjega kasneje orkestriral. Po praizvedbi samospevov s strani
skladateljeve takratne muze sopranistke Zlate Gjungjenac leta 1949 v
Beogradu,9 so bili leta 1952 vsi samospevi ciklusa Erotikon orkestrirani. Tako so
v orkestrski obliki svojo praizvedbo do iveli leta 1955 v Slovenski filharmoniji
pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica.10
Dve pesmi za srednji glas in klavir
Istega leta je skladatelj napisal svoj drugi ciklus samospevov z naslovom Dve
pesmi za srednji glas in klavir. Prvi samospev omenjenega ciklusa z naslovom
Usoda je sicer skladatelj napisal e leta 1954, drugega z naslovom Topoli v jeseni
pa leto dni kasneje. Ciklus je nato dobro desetletje zatem v okviru svojih edicij
izdalo Društvo slovenskih skladateljev.11 Oba samospeva sta bila napisana na
besedilo skladateljevega prijatelja, pevca ljubljanske opere, prevajalca opernih
libretov in pesnika Pavleta Oblaka, katerega pesemsko predlogo je skladatelj
uporabil e ob uglasbitvi samospeva Zasanjanost iz prvega ciklusa. Zdi se, da ob
poudarjeno ekspresivni zasnovi prvega ciklusa samospevov, skladatelj v svojem
drugem ciklusu ni èutil potrebe po bistvenem stopnjevanju izraznosti. Tako tudi
ciklus Dve pesmi za srednji glas in orkester ne odstopa od skladateljevih preteklih
kompozicijsko-tehniènih usmeritev. Ciglièev izhodišèni glasbeni domislek je
namreè še vedno harmonski. Prevladujejo sozvoèja s pogostimi alteracijami, ki
jih skladatelj mestoma nadomesti s tradicionalnejšimi pasa ami, arpeggii in
ostinati, katerih glavna znaèilnost sta barvitost in mehkoba. Tovrstni, sicer redki
odseki spominjajo na nekatere Škrjanèeve uglasbitve samospevov. Sicer pa je za
prete no kromatièno bogato akordiko znaèilen vse veèji odmik od
tradicionalnega kadenènega reda. Tudi razgibane dinamiène in agogiène
8 Z. Cigliè in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec, n. d., str. 64, 102.
9 Prva izvedba omenjenega ciklusa samospevov je bila 4. aprila 1949 v Beogradu. Pela je sopranistka Zlata
Gjungjenac.
10 Leta 1952 so bili vsi samospevi ciklusa »Erotikon« orkestrirani kot Tri pesmi za visoki glas in orkester.
Orkestrski samospevi so bili prviè izvedeni 11. aprila 1955 v Slovenski filharmoniji. Pel je tenorist
Miroslav Brajnik.
11 Zvonimir Cigliè, Dve pesmi za srednji glas in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 288.
72
strukturnega reda v omenjenih samospevih skoraj vedno harmonsko. S
prevladujoèimi kvartnimi sozvoèji, kromatiènimi alteracijami in hipnimi
modulacijami skladatelj stopnjuje izraznost harmonije, ki v svojem bistvu še
vedno ostaja osredišèena okoli dur-molovske tonalnosti. Omenjene harmonske
postope skladatelj mestoma nadomesti z razlo enimi akordi oziroma arpeggii, ki
spominjajo na nekatere Debussijeve pasa e in katerih namen je predvsem
doseganje zvoène barvitosti. Posebno v zadnjem samospevu z naslovom Jaz te
ljubim se zdi, da se skladatelj skladno s poudarjeno lirièno vsebino besedila ni
mogel upreti bolj, naj mi Cigliè oprosti slogovno oznako,8 impresionistièno
navdahnjeni spremljavi.
Ciklus samospevov Erotikon je skladatelj podobno kot vse druge cikluse z
izjemo zadnjega kasneje orkestriral. Po praizvedbi samospevov s strani
skladateljeve takratne muze sopranistke Zlate Gjungjenac leta 1949 v
Beogradu,9 so bili leta 1952 vsi samospevi ciklusa Erotikon orkestrirani. Tako so
v orkestrski obliki svojo praizvedbo do iveli leta 1955 v Slovenski filharmoniji
pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica.10
Dve pesmi za srednji glas in klavir
Istega leta je skladatelj napisal svoj drugi ciklus samospevov z naslovom Dve
pesmi za srednji glas in klavir. Prvi samospev omenjenega ciklusa z naslovom
Usoda je sicer skladatelj napisal e leta 1954, drugega z naslovom Topoli v jeseni
pa leto dni kasneje. Ciklus je nato dobro desetletje zatem v okviru svojih edicij
izdalo Društvo slovenskih skladateljev.11 Oba samospeva sta bila napisana na
besedilo skladateljevega prijatelja, pevca ljubljanske opere, prevajalca opernih
libretov in pesnika Pavleta Oblaka, katerega pesemsko predlogo je skladatelj
uporabil e ob uglasbitvi samospeva Zasanjanost iz prvega ciklusa. Zdi se, da ob
poudarjeno ekspresivni zasnovi prvega ciklusa samospevov, skladatelj v svojem
drugem ciklusu ni èutil potrebe po bistvenem stopnjevanju izraznosti. Tako tudi
ciklus Dve pesmi za srednji glas in orkester ne odstopa od skladateljevih preteklih
kompozicijsko-tehniènih usmeritev. Ciglièev izhodišèni glasbeni domislek je
namreè še vedno harmonski. Prevladujejo sozvoèja s pogostimi alteracijami, ki
jih skladatelj mestoma nadomesti s tradicionalnejšimi pasa ami, arpeggii in
ostinati, katerih glavna znaèilnost sta barvitost in mehkoba. Tovrstni, sicer redki
odseki spominjajo na nekatere Škrjanèeve uglasbitve samospevov. Sicer pa je za
prete no kromatièno bogato akordiko znaèilen vse veèji odmik od
tradicionalnega kadenènega reda. Tudi razgibane dinamiène in agogiène
8 Z. Cigliè in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec, n. d., str. 64, 102.
9 Prva izvedba omenjenega ciklusa samospevov je bila 4. aprila 1949 v Beogradu. Pela je sopranistka Zlata
Gjungjenac.
10 Leta 1952 so bili vsi samospevi ciklusa »Erotikon« orkestrirani kot Tri pesmi za visoki glas in orkester.
Orkestrski samospevi so bili prviè izvedeni 11. aprila 1955 v Slovenski filharmoniji. Pel je tenorist
Miroslav Brajnik.
11 Zvonimir Cigliè, Dve pesmi za srednji glas in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 288.
72
