Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 66
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
preuèevanju racija in intuitivnosti. Èeprav Cigliè neumorno ponavlja, da je
»umetniško ustvarjanje v svojem zaplodku, takrat ko za ari, iracionalno«15 in ga
primerja celo s spolnim aktom, svoja dela vendarle ves èas natanèno kontrolira:
tudi takrat, ko postopek nizanja razliènih variant istega motiva njegov oblikovalni
postopek pripelje najbolj v dotik s svobodno improvizacijsko prakso, skoraj kot
po pravilu ohranja oblikovalni nadzor prek periodiène gradnje.
Prav zato je potrebno Ciglièev skladateljski opus, tudi klavirski, opazovati
skozi prizmo številnih dvojic, ki jih v svojih izjavah zelo rad poudarja tudi
skladatelj sam: Satan – Bog, moški – enska, intuicija – intelekt, genij –
nauèenost. Zapisano paradoksalno: Ciglièeve dvojnosti so hkrati Ciglièeva
konstanta. Ali še drugaèe, v glasbeno-tehniènem jeziku: sinkopirani ritmièni
poudarki na matrici ponavljajoèega se ostinatnega obrazca, niz raznolikih
transformacij istega motiva, na videz nepregledno kopièenje harmonskih tujih
tonov, ki se razpro v funkcijsko osredišèenost, svobodna improvizacijskost,
nadzorovana s periodièno kvadraturo, isti motivièni material v anrsko povsem
raznolikih skladbah (simfonija – samospev, klavirska skladba – balet).
15 »Ustvarjalnost in èlovekov svet«, Anthropos 1980, l. 3, str. 111.
66
preuèevanju racija in intuitivnosti. Èeprav Cigliè neumorno ponavlja, da je
»umetniško ustvarjanje v svojem zaplodku, takrat ko za ari, iracionalno«15 in ga
primerja celo s spolnim aktom, svoja dela vendarle ves èas natanèno kontrolira:
tudi takrat, ko postopek nizanja razliènih variant istega motiva njegov oblikovalni
postopek pripelje najbolj v dotik s svobodno improvizacijsko prakso, skoraj kot
po pravilu ohranja oblikovalni nadzor prek periodiène gradnje.
Prav zato je potrebno Ciglièev skladateljski opus, tudi klavirski, opazovati
skozi prizmo številnih dvojic, ki jih v svojih izjavah zelo rad poudarja tudi
skladatelj sam: Satan – Bog, moški – enska, intuicija – intelekt, genij –
nauèenost. Zapisano paradoksalno: Ciglièeve dvojnosti so hkrati Ciglièeva
konstanta. Ali še drugaèe, v glasbeno-tehniènem jeziku: sinkopirani ritmièni
poudarki na matrici ponavljajoèega se ostinatnega obrazca, niz raznolikih
transformacij istega motiva, na videz nepregledno kopièenje harmonskih tujih
tonov, ki se razpro v funkcijsko osredišèenost, svobodna improvizacijskost,
nadzorovana s periodièno kvadraturo, isti motivièni material v anrsko povsem
raznolikih skladbah (simfonija – samospev, klavirska skladba – balet).
15 »Ustvarjalnost in èlovekov svet«, Anthropos 1980, l. 3, str. 111.
66
