Page 15 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 15
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
28. januarja 1957 je Cigliè kot dirigent gostoval na 4. koncertu »rdeèega«
abonmaja orkestra SF, medtem, ko je bil še vedno v Subotici. To pa ni bilo
naèrtovano. Jakov Cipci, predvideni dirigent tega koncerta, se je s takratnim
upravnikom Marijanom Lipovškom sprl, odpovedal sodelovanje in odšel iz SF v
Maribor. Cigliè je »dobil« koncert s sporedom C. Franck (Simfonija v d-molu, ki
jo je naštudiral v treh dneh in jo dirigiral na pamet!), namesto dela M. Kozine
(Bela krajina) je na program uvrstil Osterèevo Klasièno uverturo in s solistom,
švedskim pianistom Hansom Leygrafom še delo L. van Beethovna (Koncert št. 5 v
Es-duru, op. 73). Leta 1957 je bil Cigliè na (dirigentskem) izpopolnjevanju v
Salzburgu pri Lovru (von) Mataèiæu. Tako kot je bil skromen, s seboj ni vzel niti
fraka in potem na koncu kot eden od petih finalistov, najbolje uvršèenih
teèajnikov, v sposojenem fraku dirigiral uverturo k Wagnerjevi operi Veèni
mornar.27
Slika 5: Pianist Anton Trost in dirigent Zvonimir Cigliè (karikatura Boruta Peèarja v
Tedenski Tribuni, 6. 3. 1958)
Po vrnitvi v Ljubljano je Cigliè pouèeval na Srednji glasbeni in baletni šoli
(1957–73), vzporedno pa še na takratni Pedagoški akademiji (1960–64). V èasu
med letoma 1958 in 1959 je bil v Parizu na izpopolnjevanju pri skladatelju
Henryju Barraudu in dirigentu Igorju Markevitchu. Pri slednjem je bil celo
asistent pri znamenitem orkestru Concerts Lamoureux (Markevitch je bil njegov
šef dirigent v letih 1957–61). Kljub temu da je bilo Ciglièu še pred odhodom v
Pariz skoraj obljubljeno in izglasovano dirigentsko mesto v SF, tega mesta po
vrnitvi iz Pariza nikoli ni dobil, pa tudi v ljubljanski Operi in baletu SNG ne. Je pa
dirigiral še enega od abonmajskih koncertov SF (8. junija 1958). Na programu
slednjega je bila tudi krstna izvedba Arnièeve simfoniène pesnitve Povodni mo
27 Prav tam, str. 150–51.
15
28. januarja 1957 je Cigliè kot dirigent gostoval na 4. koncertu »rdeèega«
abonmaja orkestra SF, medtem, ko je bil še vedno v Subotici. To pa ni bilo
naèrtovano. Jakov Cipci, predvideni dirigent tega koncerta, se je s takratnim
upravnikom Marijanom Lipovškom sprl, odpovedal sodelovanje in odšel iz SF v
Maribor. Cigliè je »dobil« koncert s sporedom C. Franck (Simfonija v d-molu, ki
jo je naštudiral v treh dneh in jo dirigiral na pamet!), namesto dela M. Kozine
(Bela krajina) je na program uvrstil Osterèevo Klasièno uverturo in s solistom,
švedskim pianistom Hansom Leygrafom še delo L. van Beethovna (Koncert št. 5 v
Es-duru, op. 73). Leta 1957 je bil Cigliè na (dirigentskem) izpopolnjevanju v
Salzburgu pri Lovru (von) Mataèiæu. Tako kot je bil skromen, s seboj ni vzel niti
fraka in potem na koncu kot eden od petih finalistov, najbolje uvršèenih
teèajnikov, v sposojenem fraku dirigiral uverturo k Wagnerjevi operi Veèni
mornar.27
Slika 5: Pianist Anton Trost in dirigent Zvonimir Cigliè (karikatura Boruta Peèarja v
Tedenski Tribuni, 6. 3. 1958)
Po vrnitvi v Ljubljano je Cigliè pouèeval na Srednji glasbeni in baletni šoli
(1957–73), vzporedno pa še na takratni Pedagoški akademiji (1960–64). V èasu
med letoma 1958 in 1959 je bil v Parizu na izpopolnjevanju pri skladatelju
Henryju Barraudu in dirigentu Igorju Markevitchu. Pri slednjem je bil celo
asistent pri znamenitem orkestru Concerts Lamoureux (Markevitch je bil njegov
šef dirigent v letih 1957–61). Kljub temu da je bilo Ciglièu še pred odhodom v
Pariz skoraj obljubljeno in izglasovano dirigentsko mesto v SF, tega mesta po
vrnitvi iz Pariza nikoli ni dobil, pa tudi v ljubljanski Operi in baletu SNG ne. Je pa
dirigiral še enega od abonmajskih koncertov SF (8. junija 1958). Na programu
slednjega je bila tudi krstna izvedba Arnièeve simfoniène pesnitve Povodni mo
27 Prav tam, str. 150–51.
15
