Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 13
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Slika 3: Skladatelji Primo Ramovš, Stanko Prek, Radovan Gobec in Zvonimir Cigliè
(od leve proti desni, 1952)
Z njo je ostal v zakonu (zelo) kratek èas, do leta 1955. Naslednja Ciglièeva
ena je bila bolniška sestra Ana Loboda. Z njo se je poroèil 8. oktobra 1955. Tudi
ta zakon ni trajal dolgo, do leta 1960. Za njim in pred njim (ni še imel 40 let) so
bila te ka ivljenjska leta. »Afere« so se odvijale skorajda povsod, kjer se je
pojavil, ali kjer koli je kandidiral, delal …, v SF, na AG (skupaj s sošolcem in
kolegom Urošem Krekom je kandidiral za docenta za kompozicijo - Cigliè al
neuspešno!), na SGBŠ itd. Cigliè se spominja, da so kolegi ob njegovi
navzoènosti na sestankih, v zbornici …, usmerjali poglede v mizo, on sam pa je
nenehno napadal, imel izostrene in poštene misli, obto eval, èistil in izèišèeval
situacijo od dogodka do dogodka, do konca, kot je sam odkrito pojasnjeval. SGBŠ
je po upokojitvi pisno prepovedal, da ob njegovi smrti (raz)obesijo (èrno) zastavo,
objavijo èasopisno parto ipd.25 Uspešno, kajti ob njegovi smrti (21. januarja 2006)
ni bilo ne enega in ne drugega.
Prvi koncert v Ljubljani je Cigliè po diplomi na AG dirigiral »šele« konec
leta 1954 – star e 33 let. To je bil ciklus štirih mladinskih koncertov s
solistom/klarinetistom Mihaelom Gunzkom in orkestrom SF z deli skladateljev J.
S. Bacha, O. Respighija, C. M. von Webra in P. Dukasa. Po uspešni izvedbi ga je
takratni upravnik SF in Ciglièev uèitelj kompozicije na AG L. M. Škerjanc (prviè
ga je videl tudi dirigirati!) elel povabiti za asistenta v SF, vendar do tega ni prišlo.
25 Kopijo pisma gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 11, št. dok. 230) in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti
ustvarjalec, n. d., str. 177.
13
Slika 3: Skladatelji Primo Ramovš, Stanko Prek, Radovan Gobec in Zvonimir Cigliè
(od leve proti desni, 1952)
Z njo je ostal v zakonu (zelo) kratek èas, do leta 1955. Naslednja Ciglièeva
ena je bila bolniška sestra Ana Loboda. Z njo se je poroèil 8. oktobra 1955. Tudi
ta zakon ni trajal dolgo, do leta 1960. Za njim in pred njim (ni še imel 40 let) so
bila te ka ivljenjska leta. »Afere« so se odvijale skorajda povsod, kjer se je
pojavil, ali kjer koli je kandidiral, delal …, v SF, na AG (skupaj s sošolcem in
kolegom Urošem Krekom je kandidiral za docenta za kompozicijo - Cigliè al
neuspešno!), na SGBŠ itd. Cigliè se spominja, da so kolegi ob njegovi
navzoènosti na sestankih, v zbornici …, usmerjali poglede v mizo, on sam pa je
nenehno napadal, imel izostrene in poštene misli, obto eval, èistil in izèišèeval
situacijo od dogodka do dogodka, do konca, kot je sam odkrito pojasnjeval. SGBŠ
je po upokojitvi pisno prepovedal, da ob njegovi smrti (raz)obesijo (èrno) zastavo,
objavijo èasopisno parto ipd.25 Uspešno, kajti ob njegovi smrti (21. januarja 2006)
ni bilo ne enega in ne drugega.
Prvi koncert v Ljubljani je Cigliè po diplomi na AG dirigiral »šele« konec
leta 1954 – star e 33 let. To je bil ciklus štirih mladinskih koncertov s
solistom/klarinetistom Mihaelom Gunzkom in orkestrom SF z deli skladateljev J.
S. Bacha, O. Respighija, C. M. von Webra in P. Dukasa. Po uspešni izvedbi ga je
takratni upravnik SF in Ciglièev uèitelj kompozicije na AG L. M. Škerjanc (prviè
ga je videl tudi dirigirati!) elel povabiti za asistenta v SF, vendar do tega ni prišlo.
25 Kopijo pisma gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 11, št. dok. 230) in F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti
ustvarjalec, n. d., str. 177.
13
