Page 20 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 20
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
kompozicije, zato v njej prevladuje mladostni idealizem. Kljub temu da je delo
nastajalo veèinoma v èasu krute in krvave resniènosti tistega èasa, ni bilo
nikakršna faktografija tistega èasa ali nekega obdobja, ampak le splet Ciglièevega
èustvenega in èutnega zaznavanja in do ivljanja ivljenjskih odnosov. Zanjo je
prejel nagrado Prezidija Ljudske skupšèine Republike Slovenije (1948).45 Za
enega veèjih uspehov svojega simfoniènega prvenca si je Cigliè štel njegovo
izvedbo mnogo let kasneje na ruskem odru ob priliki gostovanja Simfoniènega
orkestra SF z dirigentom Antonom Nanutom (Moskva, 22. novembra 1976).46
Kasneje je nastala še neformalna 2. simfonija - Obre je plesalk oz. Simfonija
ekstaze oz. Ekstaza opojnosti, napisal pa naj bi še Tretjo simfonijo, imenovano
»Števerjanska« (1956?) in Simfonijo mortis (1974?), ki pa nista v zapušèini in
veljata za izgubljeni.47
e v sami ustvarjalni genezi je Cigliè stremel k ekstatièni umetnosti, h glasbi
velikih melodiènih lokov in stopnjevanj, ki naj poslušalca v najboljšem smislu
postromantiène tradicije prevzame èustveno, kar je skladatelj pospremil z
besedami: »Vem namreè to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski
smotrnosti samo takrat v celotni ivljenjski proces, èe ga nosi dejanska
samoizpovedna nujnost. Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji
osnovi neka nenaroèena nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje
vodilo v nesporazum. Zato menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta
vprašanja kolikor bolj mogoèe odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot
do ivljajoèemu poslušalcu in bi skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej
doloèeno vprašanje, z intelektualnimi ugotovitvami zameglili. S tem bi
sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu soustvarjalcu onemogoèili, da bi
umetnino sprejemal intuitivno in ne intelektualno, v polni razse nosti, ki jo
resnièna umetnost a priori zaobsega […].«48 Po vsem tem je sledilo povsem
posebno ivljenjsko in ustvarjalno poglavje, saj je skladatelj v èasu torture samice
dokazal, da je ustvarjalec, ki se rodi, ne pa dela, saj je v somraku celice brez
svinènika, papirja, klavirja, brez èesar koli, zasnoval glasbo, ki jo je pozneje
naslovil Obre je plesalk ali Simfonija ekstaze in tudi Ekstaza opojnosti.
Komponiral je v ustvarjalni sede mo ganov! Ko je prišel na prostost, je po
kratkem odmoru leta 1952 prièel pisati na papir tisto, kar je zasnoval v samici. To
pomeni, da je imel izreden spomin.49 Skladatelj je delo napisal v dveh verzijah in
kot tako je do ivelo številne izvedbe (prva verzija rkp. 1952; prva orkestralna
izvedba v SF, dirigent Bogo Leskovic, 6. aprila 1953; prva izvedba v verziji baleta
v SNG Maribor, 20. junija 1964, koreograf Henrik Neubauer, dirigent Vladimir
Kobler).50
45 Prav tam in str. 112, 117.
46 Orig. plakat gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 160).
47 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 223–24.
48 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, n. d., str. 47.
49 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 4, 67.
50 Prav tam in str. 117, 223.
20
kompozicije, zato v njej prevladuje mladostni idealizem. Kljub temu da je delo
nastajalo veèinoma v èasu krute in krvave resniènosti tistega èasa, ni bilo
nikakršna faktografija tistega èasa ali nekega obdobja, ampak le splet Ciglièevega
èustvenega in èutnega zaznavanja in do ivljanja ivljenjskih odnosov. Zanjo je
prejel nagrado Prezidija Ljudske skupšèine Republike Slovenije (1948).45 Za
enega veèjih uspehov svojega simfoniènega prvenca si je Cigliè štel njegovo
izvedbo mnogo let kasneje na ruskem odru ob priliki gostovanja Simfoniènega
orkestra SF z dirigentom Antonom Nanutom (Moskva, 22. novembra 1976).46
Kasneje je nastala še neformalna 2. simfonija - Obre je plesalk oz. Simfonija
ekstaze oz. Ekstaza opojnosti, napisal pa naj bi še Tretjo simfonijo, imenovano
»Števerjanska« (1956?) in Simfonijo mortis (1974?), ki pa nista v zapušèini in
veljata za izgubljeni.47
e v sami ustvarjalni genezi je Cigliè stremel k ekstatièni umetnosti, h glasbi
velikih melodiènih lokov in stopnjevanj, ki naj poslušalca v najboljšem smislu
postromantiène tradicije prevzame èustveno, kar je skladatelj pospremil z
besedami: »Vem namreè to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski
smotrnosti samo takrat v celotni ivljenjski proces, èe ga nosi dejanska
samoizpovedna nujnost. Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji
osnovi neka nenaroèena nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje
vodilo v nesporazum. Zato menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta
vprašanja kolikor bolj mogoèe odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot
do ivljajoèemu poslušalcu in bi skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej
doloèeno vprašanje, z intelektualnimi ugotovitvami zameglili. S tem bi
sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu soustvarjalcu onemogoèili, da bi
umetnino sprejemal intuitivno in ne intelektualno, v polni razse nosti, ki jo
resnièna umetnost a priori zaobsega […].«48 Po vsem tem je sledilo povsem
posebno ivljenjsko in ustvarjalno poglavje, saj je skladatelj v èasu torture samice
dokazal, da je ustvarjalec, ki se rodi, ne pa dela, saj je v somraku celice brez
svinènika, papirja, klavirja, brez èesar koli, zasnoval glasbo, ki jo je pozneje
naslovil Obre je plesalk ali Simfonija ekstaze in tudi Ekstaza opojnosti.
Komponiral je v ustvarjalni sede mo ganov! Ko je prišel na prostost, je po
kratkem odmoru leta 1952 prièel pisati na papir tisto, kar je zasnoval v samici. To
pomeni, da je imel izreden spomin.49 Skladatelj je delo napisal v dveh verzijah in
kot tako je do ivelo številne izvedbe (prva verzija rkp. 1952; prva orkestralna
izvedba v SF, dirigent Bogo Leskovic, 6. aprila 1953; prva izvedba v verziji baleta
v SNG Maribor, 20. junija 1964, koreograf Henrik Neubauer, dirigent Vladimir
Kobler).50
45 Prav tam in str. 112, 117.
46 Orig. plakat gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 160).
47 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 223–24.
48 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, n. d., str. 47.
49 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 4, 67.
50 Prav tam in str. 117, 223.
20
