Page 11 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 11
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
sem imel med vojno svoj salonski in ne simfonièni orkester. Politièno nisem bil
nikoli anga iran, ne pred vojno, ne med njo in ne po njej! […].«12 Prihod »novih
èasov« (po 1945) je bil za Ciglièa usoden. Takoj po osvoboditvi so ga takratne
nove slovenske oblasti aretirale. Vzrok? Ni bil v partizanih (pa tudi pri
domobrancih ne!). Zaprli so ga v zapor sredi Ljubljane, na Miklošièevi cesti,
skupaj s še nekaterimi kulturniki. Zanj so bile tako kot v Gonarsu (med vojno), ko
je bil v italijanskem ujetništvu, to spet najhujše elementarne èloveške zadeve.13 V
ljubljanskem zaporu je odsedel slabe tri mesece: od 11. maja do 8. avgusta
(1945)14 - kršil naj bi zapovedani kulturni molk!
Na ljubljanski AG je diplomiral iz kompozicije po štirih letih (1948). Iz
diplome, ki jo je 30. junija 1948 podpisal takratni rektor Julij Betetto, je razvidno:
»Slušatelj Cigliè Zvonimir se je v teku svojega študija […] izkazal kot zelo
nadarjen in samostojno ustvarjajoè skladatelj, èigar delo je usmerjeno v
epsko-dramatiènem pravcu, vsled èesar nagiba k velikim formam simfoniène
glasbe. Te išèe njegovega študija je bil zatorej osredotoèen zlasti na tem
podroèju. Zelo znaèilen je njegov moèni smisel za orkestrsko barvitost.«15 Ker se
je leta 1946, dve leti po vpisu na oddelek za kompozicijo, vpisal še na oddelek za
dirigiranje, ga je takratni profesor dirigiranja dr. Danilo Švara sprejel kar v 3.
letnik. Cigliè se je z dirigiranjem sreèal e pred tem, o èemer pravi: »[Salonski
orkester] sem imel e pred vojno, v njem pa so igrali Janez Matièiè, Dušan
Prevoršek, Marta Valjalo [Osterc, op. avt.] idr. Koncerte smo imeli po vsej
Sloveniji, v Murski Soboti, Škofji Loki … Zaradi te prakse me je potem prof.
dirigiranja dr. D. Švara sprejel kar v 3. letnik dirigiranja. Na izpitu sem prima
vista dirigiral zadnjo Mozartovo Simfonijo ‘Jupiter’, njen zadnji stavek
[Finale/Allegro molto, op. avt.] fugo in to kar z orkestrom, saj sem e dotlej
dirigiral leta in leta brez šole, torej brez prepotrebne dirigentske (pred)izobrazbe
[…].«16 Tako je Cigliè obenem ob kompoziciji diplomiral še iz dirigiranja komaj
na sredini naslednjega študijskega leta (1948/49; prim. diplomo št. 21/4 z dne 1.
nov. 1948).17 Takratni rektor AG Julij Betetto je podpisal (pisno) oceno tega
diplomskega izpita, ki se je glasila takole: »Slušatelj Cigliè Zvonimir je izrazit
dirigentski talent z ivahnim temperamentom, sugestivnostjo in smislom za široko
zasnovano interpretacijo. Vesten študij in nivo, ki ga ima kot komponist, ga
usposablja za vsako odgovorno mesto dirigenta.«18 Za diplomsko delo iz
kompozicije – Sinfonijo appassionato je prejel nagrado Prezidija Ljudske
skupšèine Ljudske republike Slovenije.19
12 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 66.
13 Prav tam, str. 68.
14 Prav tam.
15 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
16 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 67.
17 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
18 Prav tam.
19 Številne dopise in izjave, potrdila o izgubljeni nagradi gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 4, št. dok.
78).
11
sem imel med vojno svoj salonski in ne simfonièni orkester. Politièno nisem bil
nikoli anga iran, ne pred vojno, ne med njo in ne po njej! […].«12 Prihod »novih
èasov« (po 1945) je bil za Ciglièa usoden. Takoj po osvoboditvi so ga takratne
nove slovenske oblasti aretirale. Vzrok? Ni bil v partizanih (pa tudi pri
domobrancih ne!). Zaprli so ga v zapor sredi Ljubljane, na Miklošièevi cesti,
skupaj s še nekaterimi kulturniki. Zanj so bile tako kot v Gonarsu (med vojno), ko
je bil v italijanskem ujetništvu, to spet najhujše elementarne èloveške zadeve.13 V
ljubljanskem zaporu je odsedel slabe tri mesece: od 11. maja do 8. avgusta
(1945)14 - kršil naj bi zapovedani kulturni molk!
Na ljubljanski AG je diplomiral iz kompozicije po štirih letih (1948). Iz
diplome, ki jo je 30. junija 1948 podpisal takratni rektor Julij Betetto, je razvidno:
»Slušatelj Cigliè Zvonimir se je v teku svojega študija […] izkazal kot zelo
nadarjen in samostojno ustvarjajoè skladatelj, èigar delo je usmerjeno v
epsko-dramatiènem pravcu, vsled èesar nagiba k velikim formam simfoniène
glasbe. Te išèe njegovega študija je bil zatorej osredotoèen zlasti na tem
podroèju. Zelo znaèilen je njegov moèni smisel za orkestrsko barvitost.«15 Ker se
je leta 1946, dve leti po vpisu na oddelek za kompozicijo, vpisal še na oddelek za
dirigiranje, ga je takratni profesor dirigiranja dr. Danilo Švara sprejel kar v 3.
letnik. Cigliè se je z dirigiranjem sreèal e pred tem, o èemer pravi: »[Salonski
orkester] sem imel e pred vojno, v njem pa so igrali Janez Matièiè, Dušan
Prevoršek, Marta Valjalo [Osterc, op. avt.] idr. Koncerte smo imeli po vsej
Sloveniji, v Murski Soboti, Škofji Loki … Zaradi te prakse me je potem prof.
dirigiranja dr. D. Švara sprejel kar v 3. letnik dirigiranja. Na izpitu sem prima
vista dirigiral zadnjo Mozartovo Simfonijo ‘Jupiter’, njen zadnji stavek
[Finale/Allegro molto, op. avt.] fugo in to kar z orkestrom, saj sem e dotlej
dirigiral leta in leta brez šole, torej brez prepotrebne dirigentske (pred)izobrazbe
[…].«16 Tako je Cigliè obenem ob kompoziciji diplomiral še iz dirigiranja komaj
na sredini naslednjega študijskega leta (1948/49; prim. diplomo št. 21/4 z dne 1.
nov. 1948).17 Takratni rektor AG Julij Betetto je podpisal (pisno) oceno tega
diplomskega izpita, ki se je glasila takole: »Slušatelj Cigliè Zvonimir je izrazit
dirigentski talent z ivahnim temperamentom, sugestivnostjo in smislom za široko
zasnovano interpretacijo. Vesten študij in nivo, ki ga ima kot komponist, ga
usposablja za vsako odgovorno mesto dirigenta.«18 Za diplomsko delo iz
kompozicije – Sinfonijo appassionato je prejel nagrado Prezidija Ljudske
skupšèine Ljudske republike Slovenije.19
12 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 66.
13 Prav tam, str. 68.
14 Prav tam.
15 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
16 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 67.
17 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
18 Prav tam.
19 Številne dopise in izjave, potrdila o izgubljeni nagradi gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 4, št. dok.
78).
11
