Page 18 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 18
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Delo
Ciglièevo umetniško udejstvovanje na podroèju dirigiranja je bilo deloma e
omenjeno. Kot dirigent je e pred drugo svetovno vojno, v letih 1938–40, dirigiral
»svojemu« salonskemu orkestru in z njim tudi doma prirejal umetniške veèere.38
Eden pomembnejših kritikov povojne dobe Rafael Ajlec je po Ciglièevi
interpretaciji 6. simfonije v h-molu (op. 74) P. I. Èajkovskega (Ljubljana, SF, 17.
februar 1958) zapisal: »Dirigent Cigliè utegne biti za mlade generacije tisti, ki bo
poklican postaviti našemu dirigentstvu nova, višja merila. Nasprotno ima
sposobnost ustvariti in razviti razpolo enjsko razpetost, in to zelo neodvisno od
trenutne osebne dispozicije ali indispozicije. Ta sposobnost temelji na pristni
dirigentski ‘obsedenosti’ in na poštenem delu. V bistvu imamo v Ciglièu
nadaljevalca Mataèiæeve dirigentske smeri […].«39 Sicer pa je imel Cigliè do
kompozicije oz. svoje ustvarjalnosti samosvoj, lasten odnos, ko pravi: »Prvobitni
jaz, nabit z mobilno energijo strasti in trpljenja je tulil v prostost, v akcijo, drugi
racionalni jaz pa ga je tišèal za vrat in ga potiskal nazaj. Taka psihièna
rokoborba pa je zelo nevarna. Toda proti meni se ni zarotila samo narava (ker
sem na srcu zbolel leta 1960), ampak tudi okolje, in to e poprej, po prestani
samici, ko mi je mafijska mentaliteta doloèenih krogov z nizkimi udarci in
zahrbtnimi prijemi onemogoèila lastno dirigentsko namestitev v Ljubljani.
Mafijska gonja pa se z izbruhom moje bolezni ni zmanjšala, ampak se je
nadaljevala s še veèjo srditostjo vse do moje invalidske upokojitve in, nekoliko
omiljena, traja še danes [2005, op. avt.].«40 Med slednjim in komponiranjem ni
bilo velike razlike, èetudi se je ustvarjalnost pri njem zaèela e veliko prej. Tako je
med skladateljevimi prvimi tovrstnimi deli opaziti niz klavirskih skladb e vse od
njegovega sedmega leta starosti (od ok. leta 1928), ko je prièel igrati in se pozneje
uèiti klavir kar v domaèi ljubljanski gostilni, pa vse do leta 1942. Sam je povedal,
da je prvo (klavirsko) skladbo napisal pri trinajstih letih (ok. leta 1934), kot pianist
pa je zaèel (javno) nastopati pri svojih šestnajstih letih (ok. leta 1937).41 Po
njegovem prièevanju je v rosnih letih napisal okrog petdeset klavirskih miniatur,
od katerih jih je kot izbor enajst izšlo v Ciglièevi samozalo bi v Ljubljani (1942) z
naslovoma Bakhanal.42 Najveè zanimanja, tako za izvedbe kot za njihove natise,
so iz obeh zvezkov Ciglièevih klavirskih del (1934–42) pritegnili naslovi, kot so
npr. Jutro, Nokturno in Bakhanal. Slednja skladba je skladatelju slu ila kot neke
vrste temelj poznejšega orkestralnega dela z naslovom Obre je plesalk.43 Naslov
druge zbirke klavirskih del v (samo)zalo bi Kaos (Ljubljana, 1942) pa je bil
Nokturno. Cigliè je komponiral v letih 1941–83, torej 42 let, èe seveda odštejemo
vse tisto, kar je nastalo pred njegovim »uradnim« šolanjem kompozicije.
38 Prav tam, str. 67.
39 Prav tam, str. 180.
40 Prav tam, str. 159.
41 Prav tam, str. 66–67.
42 Prav tam, str. 57, 61.
43 Prav tam, str. 102–09.
18
Delo
Ciglièevo umetniško udejstvovanje na podroèju dirigiranja je bilo deloma e
omenjeno. Kot dirigent je e pred drugo svetovno vojno, v letih 1938–40, dirigiral
»svojemu« salonskemu orkestru in z njim tudi doma prirejal umetniške veèere.38
Eden pomembnejših kritikov povojne dobe Rafael Ajlec je po Ciglièevi
interpretaciji 6. simfonije v h-molu (op. 74) P. I. Èajkovskega (Ljubljana, SF, 17.
februar 1958) zapisal: »Dirigent Cigliè utegne biti za mlade generacije tisti, ki bo
poklican postaviti našemu dirigentstvu nova, višja merila. Nasprotno ima
sposobnost ustvariti in razviti razpolo enjsko razpetost, in to zelo neodvisno od
trenutne osebne dispozicije ali indispozicije. Ta sposobnost temelji na pristni
dirigentski ‘obsedenosti’ in na poštenem delu. V bistvu imamo v Ciglièu
nadaljevalca Mataèiæeve dirigentske smeri […].«39 Sicer pa je imel Cigliè do
kompozicije oz. svoje ustvarjalnosti samosvoj, lasten odnos, ko pravi: »Prvobitni
jaz, nabit z mobilno energijo strasti in trpljenja je tulil v prostost, v akcijo, drugi
racionalni jaz pa ga je tišèal za vrat in ga potiskal nazaj. Taka psihièna
rokoborba pa je zelo nevarna. Toda proti meni se ni zarotila samo narava (ker
sem na srcu zbolel leta 1960), ampak tudi okolje, in to e poprej, po prestani
samici, ko mi je mafijska mentaliteta doloèenih krogov z nizkimi udarci in
zahrbtnimi prijemi onemogoèila lastno dirigentsko namestitev v Ljubljani.
Mafijska gonja pa se z izbruhom moje bolezni ni zmanjšala, ampak se je
nadaljevala s še veèjo srditostjo vse do moje invalidske upokojitve in, nekoliko
omiljena, traja še danes [2005, op. avt.].«40 Med slednjim in komponiranjem ni
bilo velike razlike, èetudi se je ustvarjalnost pri njem zaèela e veliko prej. Tako je
med skladateljevimi prvimi tovrstnimi deli opaziti niz klavirskih skladb e vse od
njegovega sedmega leta starosti (od ok. leta 1928), ko je prièel igrati in se pozneje
uèiti klavir kar v domaèi ljubljanski gostilni, pa vse do leta 1942. Sam je povedal,
da je prvo (klavirsko) skladbo napisal pri trinajstih letih (ok. leta 1934), kot pianist
pa je zaèel (javno) nastopati pri svojih šestnajstih letih (ok. leta 1937).41 Po
njegovem prièevanju je v rosnih letih napisal okrog petdeset klavirskih miniatur,
od katerih jih je kot izbor enajst izšlo v Ciglièevi samozalo bi v Ljubljani (1942) z
naslovoma Bakhanal.42 Najveè zanimanja, tako za izvedbe kot za njihove natise,
so iz obeh zvezkov Ciglièevih klavirskih del (1934–42) pritegnili naslovi, kot so
npr. Jutro, Nokturno in Bakhanal. Slednja skladba je skladatelju slu ila kot neke
vrste temelj poznejšega orkestralnega dela z naslovom Obre je plesalk.43 Naslov
druge zbirke klavirskih del v (samo)zalo bi Kaos (Ljubljana, 1942) pa je bil
Nokturno. Cigliè je komponiral v letih 1941–83, torej 42 let, èe seveda odštejemo
vse tisto, kar je nastalo pred njegovim »uradnim« šolanjem kompozicije.
38 Prav tam, str. 67.
39 Prav tam, str. 180.
40 Prav tam, str. 159.
41 Prav tam, str. 66–67.
42 Prav tam, str. 57, 61.
43 Prav tam, str. 102–09.
18
