Page 17 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 17
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Gospa Anica, roj. 14. julija 1939 v Nádolah pri etalah (pri Ptuju) v Halozah,
je bila dobrih 18 let mlajša od njega.28 Ciglièeva srèna bolezen je po letu 1964
hitro napredovala, posledièno pa so se ji pridru evale še druge.29 22. novembra
1973 mu je bila priznana 100-odstotna invalidnost,30 na podlagi katere je bil 31.
decembra istega leta tudi invalidsko upokojen.31
Kot je sam povedal, sta se mu »[…] pedagoško delo in ustvarjalnost poèasi
umaknila in ostal je sam s svojimi edinstvenimi mislimi o ivljenju, filozofiji,
glasbi, ljudeh ter o svoji pestri in dolgi zgodovinski poti […].«32 Kljub vsem
(zdravstvenim) te avam je ivel dolgo, vendar zadnjih veè kot 30 let za glasbo
skoraj neustvarjalno. Leta 2004, torej komaj dve leti pred smrtjo, so Ciglièu v
dialogu z UKC Ljubljana napovedovali le še dva tedna ivljenja, pa je ivel še dve
leti. Sam je menil, da se »[…] pogovarjajo, kaj je s tem hudièem.33 Skoraj na
smrtni postelji mi je v mikrofon povedal naslednje: »Celo ivljenje se borim, od
zaèetka, ko se zavedam, od svojega 3. leta naprej do svoje pozne starosti – zdaj,
ko sem v 85. letu – po vseh peripetijah od dojenèka dalje, skozi ves mladostni oz.
najstniški razvoj, mimo vojne vihre in kar štirih porok s štirimi (razliènimi)
enami, 9-meseène samice, myocarditis (1960-64) in z nenehnimi napadi,
šikaniranji in z mojo neizmerno pomoèjo številnim mladim (dijakom, študentom
in drugim kolegom/glasbenikom) in še sedaj, ko opravljava zadnje pogovore,
poènem to kar iz postelje. Tudi vi ste bili tako prijazni, da ste upoštevali vse moje
posebnosti tako glede dnevov in ur, ko se dobivava […].«34
Zvonimir Cigliè je umrl na Golniku 21. januarja 2006. Pred tem je leta 1996
iz katoliške prestopil v evangelièansko cerkev35 in tako ga je na ljubljanskih alah
v grob, kjer sta bila pokopana e njegova starša – oèe Josip (21. 3. 1898–2. 2.
1979) in mati Štefka (Štefanija, roj. Vogriè, 8. 12. 1903–31. 3. 1993) 26. januarja
200636 pokopal evangelièanski duhovnik mag. Geza Filo.37
28 Umrla decembra 2012.
29 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 15-54, prim. tudi medicinsko oz. zdravstveno
dokumentacijo (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 22, št. dok. 444–59).
30 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
31 Prim. razrešnico ljubljanske SGBŠ in Odloèbo SPIZ o (invalidski) upokojitvi (orig. hrani ARS v
Ljubljani, AS 1441, škatla 25, št. dok. 425 –26).
32 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
33 Prav tam, str. 100.
34 Prav tam, str. 155.
35 Prav tam, str. 155–56.
36 Prim. spominsko plošèo na ljubljanskih alah in sliko v publikaciji F. Kri nar, n. d., str. 240.
37 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 11–12, 219 in 240.
17
Gospa Anica, roj. 14. julija 1939 v Nádolah pri etalah (pri Ptuju) v Halozah,
je bila dobrih 18 let mlajša od njega.28 Ciglièeva srèna bolezen je po letu 1964
hitro napredovala, posledièno pa so se ji pridru evale še druge.29 22. novembra
1973 mu je bila priznana 100-odstotna invalidnost,30 na podlagi katere je bil 31.
decembra istega leta tudi invalidsko upokojen.31
Kot je sam povedal, sta se mu »[…] pedagoško delo in ustvarjalnost poèasi
umaknila in ostal je sam s svojimi edinstvenimi mislimi o ivljenju, filozofiji,
glasbi, ljudeh ter o svoji pestri in dolgi zgodovinski poti […].«32 Kljub vsem
(zdravstvenim) te avam je ivel dolgo, vendar zadnjih veè kot 30 let za glasbo
skoraj neustvarjalno. Leta 2004, torej komaj dve leti pred smrtjo, so Ciglièu v
dialogu z UKC Ljubljana napovedovali le še dva tedna ivljenja, pa je ivel še dve
leti. Sam je menil, da se »[…] pogovarjajo, kaj je s tem hudièem.33 Skoraj na
smrtni postelji mi je v mikrofon povedal naslednje: »Celo ivljenje se borim, od
zaèetka, ko se zavedam, od svojega 3. leta naprej do svoje pozne starosti – zdaj,
ko sem v 85. letu – po vseh peripetijah od dojenèka dalje, skozi ves mladostni oz.
najstniški razvoj, mimo vojne vihre in kar štirih porok s štirimi (razliènimi)
enami, 9-meseène samice, myocarditis (1960-64) in z nenehnimi napadi,
šikaniranji in z mojo neizmerno pomoèjo številnim mladim (dijakom, študentom
in drugim kolegom/glasbenikom) in še sedaj, ko opravljava zadnje pogovore,
poènem to kar iz postelje. Tudi vi ste bili tako prijazni, da ste upoštevali vse moje
posebnosti tako glede dnevov in ur, ko se dobivava […].«34
Zvonimir Cigliè je umrl na Golniku 21. januarja 2006. Pred tem je leta 1996
iz katoliške prestopil v evangelièansko cerkev35 in tako ga je na ljubljanskih alah
v grob, kjer sta bila pokopana e njegova starša – oèe Josip (21. 3. 1898–2. 2.
1979) in mati Štefka (Štefanija, roj. Vogriè, 8. 12. 1903–31. 3. 1993) 26. januarja
200636 pokopal evangelièanski duhovnik mag. Geza Filo.37
28 Umrla decembra 2012.
29 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 15-54, prim. tudi medicinsko oz. zdravstveno
dokumentacijo (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 22, št. dok. 444–59).
30 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
31 Prim. razrešnico ljubljanske SGBŠ in Odloèbo SPIZ o (invalidski) upokojitvi (orig. hrani ARS v
Ljubljani, AS 1441, škatla 25, št. dok. 425 –26).
32 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
33 Prav tam, str. 100.
34 Prav tam, str. 155.
35 Prav tam, str. 155–56.
36 Prim. spominsko plošèo na ljubljanskih alah in sliko v publikaciji F. Kri nar, n. d., str. 240.
37 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 11–12, 219 in 240.
17
