Page 12 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 12
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Na svoje prvo delovno mesto je odšel kot dirigent sarajevske Opere in baleta,
in sicer s svojimi 27. leti – konec leta 1948 – in tam e 13. marca (1949) dirigiral
prvo operno premiero, Verdijevo opero Trubadur - na pamet! Kljub temu da je
gojil tesne stike z najvišjimi bosansko-hercegovskimi politiènimi dr avnimi
organi in dirigiral enemu takrat najodmevnejših vokalno-instrumentalnih
koncertov (Sarajevo, 1. maj 1949), druge sarajevske sezone ni veè dobil,
domnevno zato, ker ni vstopil v ZK. Po vrnitvi iz prve in nedokonèane dirigentske
operne sezone v Sarajevu je do konca leta 1949 v Mariboru pomagal pri
ustanavljanju tamkajšnjega Radia, in sicer v takrat najbolj pogosti tovrstni slu bi,
kot referent.20 11. decembra (1949) je odšel na slu enje vojaškega roka v
Karlovac. Bil je èas Informbiroja in za Ciglièa usoden èas. Kljub temu da je bil
zelo priljubljen, saj je tam takoj ustanovil vojaški (moški) pevski zbor in bil po
obièajnem 3-meseènem uvajanju v vojaško slu bo namenjen za nadaljnje slu enje
kadrovskega roka JLA v Beograd (kjer bi bil ob takratnem umetniškem vodji in
dirigentu Doma JLA Slovencu Francu Klinarju njegov asistent), ga iz Karlovca
niso dali. Še veè, med 29. in 31. avgustom (1950) so ga tam pred celim polkom
aretirali z izmišljotino in nikoli dokazano obto bo »sovra ne propagande v JLA z
namenom nasilnega rušenja dru bene ureditve FLRJ«. Na ta naèin naj bi slabšal
moralno-politièno enotnost v šoli za rezervne oficirje.21 Smrt! Ne! Za vse to, kar je
bil obto en,22 in èesar tudi nikoli ni storil, še manj priznal, so ga z odloèbo
pristojnega vojaškega sodišèa obsodili »le« na 9 mesecev strogega zapora, jeèe v
samici. Ker so mu za eno stopnjo zni ali prvotne obto be in ker se je medtem
burja okrog Informbiroja in spora s Sovjetsko zvezo umirila, ga ni èakal Goli otok
temveè dva meseca samice v Karlovcu, nato še sedem mesecev iste torture v
Zagrebu. Po vsem tem je moral še odslu iti »prekinjeno« slu enje vojaškega roka.
Spet se je vrnil v Karlovac (19. maj–31. avgust 1951) in bil konec avgusta leta
1951 (do)konèno odpušèen.23 15. septembra 1951 se je drugiè poroèil, in sicer z
Emilijo Kobal.24
20 Prav tam, str. 145 in 73.
21 Prav tam, str. 74–75 in orig. prepis obto nice Vojnog suda v Zagrebu, št. 163/60. Podatki o natanèni štev.
in datumu so na dokumentu nerazloèni.
22 kopijo obto nice gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 200).
23 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 77.
24 Prav tam, str. 81–82 in rodovnik dru ine Zvonimirja Ciglièa (n. d., str. 225; izdelal za Slovensko
rodoslovno društvo Peter Hawlina).
12
Na svoje prvo delovno mesto je odšel kot dirigent sarajevske Opere in baleta,
in sicer s svojimi 27. leti – konec leta 1948 – in tam e 13. marca (1949) dirigiral
prvo operno premiero, Verdijevo opero Trubadur - na pamet! Kljub temu da je
gojil tesne stike z najvišjimi bosansko-hercegovskimi politiènimi dr avnimi
organi in dirigiral enemu takrat najodmevnejših vokalno-instrumentalnih
koncertov (Sarajevo, 1. maj 1949), druge sarajevske sezone ni veè dobil,
domnevno zato, ker ni vstopil v ZK. Po vrnitvi iz prve in nedokonèane dirigentske
operne sezone v Sarajevu je do konca leta 1949 v Mariboru pomagal pri
ustanavljanju tamkajšnjega Radia, in sicer v takrat najbolj pogosti tovrstni slu bi,
kot referent.20 11. decembra (1949) je odšel na slu enje vojaškega roka v
Karlovac. Bil je èas Informbiroja in za Ciglièa usoden èas. Kljub temu da je bil
zelo priljubljen, saj je tam takoj ustanovil vojaški (moški) pevski zbor in bil po
obièajnem 3-meseènem uvajanju v vojaško slu bo namenjen za nadaljnje slu enje
kadrovskega roka JLA v Beograd (kjer bi bil ob takratnem umetniškem vodji in
dirigentu Doma JLA Slovencu Francu Klinarju njegov asistent), ga iz Karlovca
niso dali. Še veè, med 29. in 31. avgustom (1950) so ga tam pred celim polkom
aretirali z izmišljotino in nikoli dokazano obto bo »sovra ne propagande v JLA z
namenom nasilnega rušenja dru bene ureditve FLRJ«. Na ta naèin naj bi slabšal
moralno-politièno enotnost v šoli za rezervne oficirje.21 Smrt! Ne! Za vse to, kar je
bil obto en,22 in èesar tudi nikoli ni storil, še manj priznal, so ga z odloèbo
pristojnega vojaškega sodišèa obsodili »le« na 9 mesecev strogega zapora, jeèe v
samici. Ker so mu za eno stopnjo zni ali prvotne obto be in ker se je medtem
burja okrog Informbiroja in spora s Sovjetsko zvezo umirila, ga ni èakal Goli otok
temveè dva meseca samice v Karlovcu, nato še sedem mesecev iste torture v
Zagrebu. Po vsem tem je moral še odslu iti »prekinjeno« slu enje vojaškega roka.
Spet se je vrnil v Karlovac (19. maj–31. avgust 1951) in bil konec avgusta leta
1951 (do)konèno odpušèen.23 15. septembra 1951 se je drugiè poroèil, in sicer z
Emilijo Kobal.24
20 Prav tam, str. 145 in 73.
21 Prav tam, str. 74–75 in orig. prepis obto nice Vojnog suda v Zagrebu, št. 163/60. Podatki o natanèni štev.
in datumu so na dokumentu nerazloèni.
22 kopijo obto nice gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 200).
23 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 77.
24 Prav tam, str. 81–82 in rodovnik dru ine Zvonimirja Ciglièa (n. d., str. 225; izdelal za Slovensko
rodoslovno društvo Peter Hawlina).
12
