Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 10
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Škerjanca. Nikoli ni bil v partizanih, èeprav je celo ivljenje ideološko
neopredeljen z njimi vsaj »simpatiziral«. Idejno je bil prej levièar kot desnièar,
èeprav vseskozi tudi versko (katoliško) opredeljen. Hkrati je bil ves vojni èas
glasbeno aktiven, saj je kot dirigent (1940–45) vodil Komorni ansambel
Mladinskega odseka Sokolskega društva.9
Slika 2: Komorni ansambel Sokolskega društva z dirigentom Zvonimirjem Ciglièem
(Murska Sobota, 1940)
Spet drug, malce nasprotujoèi dokument10 govori o tem, da je »[…] Mali
orkester z 21 èlani do sedaj imel pet koncertov: štiri v Postojni za Narodne
pionirje, enega pa v Ljubljani na Taboru tudi za delavce. Vodi ga g. Cigliè
Zvonimir. Orkester ima pripravljenih nekaj skladb, ki bi jih lahko odigral v
Ljubljani, pa tudi na de eli. Grupa je sicer organizirana, vendar zaradi
nenaèrtnosti dela in zaradi nejasnosti kam pravzaprav ta skupina spada, ne rodi
tistega uspeha kot bi ga lahko. Èlani orkestra tudi niso za svoje delo od nikogar
plaèani. Vaje imajo v Franèiškanski dvorani dvakrat na teden […].«11 Sam je
oporekal kakršni koli zvezi s slovenskim domobranstvom in tega nisva nikoli
razèistila ne z njim in ne na podlagi dokumentov, o èemer Cigliè: »[…] Tisto, kar
ste vi napisali v eno od svojih razprav […] o slovenski domobranski glasbi, da sem
bil referent za simfonièno glasbo pri domobrancih, pa sploh ne dr i. Je pa res, da
9 Prav tam, str. 67.
10 Prim. arhiv Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, II 0250685 (= 660008) in Franc Kri nar, »Glasba
na Slovenskem in druga svetovna vojna« (v: Borec, 1997, št. 555–56, str. 102).
11 Prav tam.
10
Škerjanca. Nikoli ni bil v partizanih, èeprav je celo ivljenje ideološko
neopredeljen z njimi vsaj »simpatiziral«. Idejno je bil prej levièar kot desnièar,
èeprav vseskozi tudi versko (katoliško) opredeljen. Hkrati je bil ves vojni èas
glasbeno aktiven, saj je kot dirigent (1940–45) vodil Komorni ansambel
Mladinskega odseka Sokolskega društva.9
Slika 2: Komorni ansambel Sokolskega društva z dirigentom Zvonimirjem Ciglièem
(Murska Sobota, 1940)
Spet drug, malce nasprotujoèi dokument10 govori o tem, da je »[…] Mali
orkester z 21 èlani do sedaj imel pet koncertov: štiri v Postojni za Narodne
pionirje, enega pa v Ljubljani na Taboru tudi za delavce. Vodi ga g. Cigliè
Zvonimir. Orkester ima pripravljenih nekaj skladb, ki bi jih lahko odigral v
Ljubljani, pa tudi na de eli. Grupa je sicer organizirana, vendar zaradi
nenaèrtnosti dela in zaradi nejasnosti kam pravzaprav ta skupina spada, ne rodi
tistega uspeha kot bi ga lahko. Èlani orkestra tudi niso za svoje delo od nikogar
plaèani. Vaje imajo v Franèiškanski dvorani dvakrat na teden […].«11 Sam je
oporekal kakršni koli zvezi s slovenskim domobranstvom in tega nisva nikoli
razèistila ne z njim in ne na podlagi dokumentov, o èemer Cigliè: »[…] Tisto, kar
ste vi napisali v eno od svojih razprav […] o slovenski domobranski glasbi, da sem
bil referent za simfonièno glasbo pri domobrancih, pa sploh ne dr i. Je pa res, da
9 Prav tam, str. 67.
10 Prim. arhiv Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, II 0250685 (= 660008) in Franc Kri nar, »Glasba
na Slovenskem in druga svetovna vojna« (v: Borec, 1997, št. 555–56, str. 102).
11 Prav tam.
10
