Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 9
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
ivljenje
Rojen je bil 20. februarja 1921 v Ljubljani na Vodnikovi cesti (v Šiški),
kamor sta mati Štefanija, roj. Vogriè, in oèe Josip pribe ala iz takratnega
italijanskega Števerjana v Kraljevino Jugoslavijo.2 Po oèetu je izhajal iz kolonske
dru ine iz Števerjana v Goriških Brdih, po materi iz soškega predmestja Gorice,
Solkana. Sam sebe je po poreklu še dodatno prišteval med uskoke. Po njegovih
besedah: »[…] se je v njem pretakala uporna in te ka kri kolonov, ki so zdr ali
stoletja muk in luciferstva svojih gospodarjev. Niso jih unièili ne bièi, ne
posilstva, ne krvavi znoj, borili so se za pravico do golega ivljenja, garali so kot
su nji, tujcem, na svoji zemlji. Ni se jim bilo treba boriti za Boga, tega so dobivali
v belih hostijah svojega trpljenja in ga goltali v nemem obupu usodovcev, ki zro v
brezupnost razpetega Kristusa. Ritualna erotika, ki je lastna moji naturi pa je
zapušèina mojih pradedov, ki so bili uskoki na turško bosanski meji. Tako sem
vklenjen v so itje zahodnjaške miselnosti in vzhodnjaške èustvenosti […].«3 Kot
otrok se je pogosto spominjal babice Cite, ki mu je prepevala pesmice, tj.
kolonske alostinke in uporniške hajduške pesmi - v njegovi dru ini so vsi peli.4
Starša sta bila mešèanskega porekla, pri ljubljanskem Èevljarskem mostu sta
imela gostilno Pod skalco. Nista bila glasbeno izobra ena, sta pa bila glasbena
ljubitelja, saj sta oba pela tako na šišenskem cerkvenem koru kot tudi v zboru
slovenskih Primorcev v Ljubljani. Od tod in od otroških pesmi Zvonimirju
zagotovo potem ni bilo veè daleè do pianina, ki so ga imele takrat vse boljše
gostilne oz. gostišèa. Osnovno šolo in gimnazijo ter prve glasbeno šolske korake
je opravil v rodni Ljubljani. Tako je tudi njegov prvi klavirski pouk stekel kar v
domaèi gostilni z domaèim pianistom Josipom Pušpanom. Oèitnemu talentu je
botrovalo bliskovito napredovanje. V enem letu naj bi predelal predpisano snov
za šest razredov klavirja (današnje ni je glasbene šole) in ob tem (do)konèal
Dr avno realno gimnazijo v Ljubljani (1938–41).5 Zlasti Ciglièev primarni študij
klavirja je pozneje bistveno vplival na skladateljevanje, ki se je zaèelo kmalu in
mnogo prej, kot je zaèel in konèal profesionalno skladateljsko glasbeno šolanje.
Svojo odloèitev za glasbo je Cigliè imenoval kar strast.6 Petega maja 1941 se je
(prviè) poroèil, in sicer s harfistko Pavlo Nevenko Ino, ki še ni bila polnoletna
(roj. 1924), sam je bil star komaj 20 let. Z njo je ostal v zakonu le do l. 1946. Jeseni
leta 1941 se je Zvonimir vpisal v ljubljansko Srednjo glasbeno šolo, ki je bila
takrat del Glasbene akademije. Glasbeno teorijo in kontrapunkt ga je uèil Lucijan
Marija Škerjanc.7 Ta je v njem zelo zgodaj opazil talent in ga spodbujal pri
glasbenemu razvoju. Po Ciglièevih besedah je »[…] vlival glasbo vanj. Z njim sem
do ivel same lepote […].«8 Srednjo šolo je konèal v treh letih (1944) in se takoj
nato vpisal na ljubljansko Glasbeno akademijo, kompozicijo spet v razred L. M.
2 Prim. rojstni in krstni list (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št. dok. 74).
3 Prim. Z. Cigliè, izjava 12. 6. 1996 (v: avtorska zgošèenka Z. Ciglièa, Ljubljana: ZKP RTV Slovenija,
1996).
4 Prim. F. Kri nar, n. d., str. 53–57.
5 Prav tam, str. 59.
6 Prav tam.
7 Prav tam.
8 Prav tam, str. 60.
9
ivljenje
Rojen je bil 20. februarja 1921 v Ljubljani na Vodnikovi cesti (v Šiški),
kamor sta mati Štefanija, roj. Vogriè, in oèe Josip pribe ala iz takratnega
italijanskega Števerjana v Kraljevino Jugoslavijo.2 Po oèetu je izhajal iz kolonske
dru ine iz Števerjana v Goriških Brdih, po materi iz soškega predmestja Gorice,
Solkana. Sam sebe je po poreklu še dodatno prišteval med uskoke. Po njegovih
besedah: »[…] se je v njem pretakala uporna in te ka kri kolonov, ki so zdr ali
stoletja muk in luciferstva svojih gospodarjev. Niso jih unièili ne bièi, ne
posilstva, ne krvavi znoj, borili so se za pravico do golega ivljenja, garali so kot
su nji, tujcem, na svoji zemlji. Ni se jim bilo treba boriti za Boga, tega so dobivali
v belih hostijah svojega trpljenja in ga goltali v nemem obupu usodovcev, ki zro v
brezupnost razpetega Kristusa. Ritualna erotika, ki je lastna moji naturi pa je
zapušèina mojih pradedov, ki so bili uskoki na turško bosanski meji. Tako sem
vklenjen v so itje zahodnjaške miselnosti in vzhodnjaške èustvenosti […].«3 Kot
otrok se je pogosto spominjal babice Cite, ki mu je prepevala pesmice, tj.
kolonske alostinke in uporniške hajduške pesmi - v njegovi dru ini so vsi peli.4
Starša sta bila mešèanskega porekla, pri ljubljanskem Èevljarskem mostu sta
imela gostilno Pod skalco. Nista bila glasbeno izobra ena, sta pa bila glasbena
ljubitelja, saj sta oba pela tako na šišenskem cerkvenem koru kot tudi v zboru
slovenskih Primorcev v Ljubljani. Od tod in od otroških pesmi Zvonimirju
zagotovo potem ni bilo veè daleè do pianina, ki so ga imele takrat vse boljše
gostilne oz. gostišèa. Osnovno šolo in gimnazijo ter prve glasbeno šolske korake
je opravil v rodni Ljubljani. Tako je tudi njegov prvi klavirski pouk stekel kar v
domaèi gostilni z domaèim pianistom Josipom Pušpanom. Oèitnemu talentu je
botrovalo bliskovito napredovanje. V enem letu naj bi predelal predpisano snov
za šest razredov klavirja (današnje ni je glasbene šole) in ob tem (do)konèal
Dr avno realno gimnazijo v Ljubljani (1938–41).5 Zlasti Ciglièev primarni študij
klavirja je pozneje bistveno vplival na skladateljevanje, ki se je zaèelo kmalu in
mnogo prej, kot je zaèel in konèal profesionalno skladateljsko glasbeno šolanje.
Svojo odloèitev za glasbo je Cigliè imenoval kar strast.6 Petega maja 1941 se je
(prviè) poroèil, in sicer s harfistko Pavlo Nevenko Ino, ki še ni bila polnoletna
(roj. 1924), sam je bil star komaj 20 let. Z njo je ostal v zakonu le do l. 1946. Jeseni
leta 1941 se je Zvonimir vpisal v ljubljansko Srednjo glasbeno šolo, ki je bila
takrat del Glasbene akademije. Glasbeno teorijo in kontrapunkt ga je uèil Lucijan
Marija Škerjanc.7 Ta je v njem zelo zgodaj opazil talent in ga spodbujal pri
glasbenemu razvoju. Po Ciglièevih besedah je »[…] vlival glasbo vanj. Z njim sem
do ivel same lepote […].«8 Srednjo šolo je konèal v treh letih (1944) in se takoj
nato vpisal na ljubljansko Glasbeno akademijo, kompozicijo spet v razred L. M.
2 Prim. rojstni in krstni list (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št. dok. 74).
3 Prim. Z. Cigliè, izjava 12. 6. 1996 (v: avtorska zgošèenka Z. Ciglièa, Ljubljana: ZKP RTV Slovenija,
1996).
4 Prim. F. Kri nar, n. d., str. 53–57.
5 Prav tam, str. 59.
6 Prav tam.
7 Prav tam.
8 Prav tam, str. 60.
9
