Page 14 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
d
likov s svojim besediščem iz vsakdanjika navadno navajajo različne lastnosti
likov (npr. je okrogel, je dolg, je visok, ima vogal, spodaj je širše, proti vrhu
se oža ipd.). S tem ko opisujejo geometrijske like s svojim besediščem, jim
pripravljamo podlago za kasnejše spoznavanje in opisovanje z matematično
terminologijo na osnovi lastnih izkustev ter predstav. Tako učenci geometrij-
skih pojmov ne pridobivajo kot nekaj tujega, kar si morajo zapomniti, ampak
to sprejemajo kot nadgradnjo svojega znanja. Če so oglišče geometrijskega
lika imenovali s svojo besedo »vogal«, bodo hitreje usvojili pojem oglišča kot
točke, kjer se stikajo dve stranici lika. Tako si bodo tudi za stranice lika, ki so
jih imenovali črte, hitreje zapomnili, da te črte, ki omejujejo lik, imenujemo
stranice.
Za geometrijo v slovenskem prostoru bi lahko sklenili, da jo obravnavamo
primerno stopnji otrokovega razvoja. Učenci se najprej srečajo s konkretnimi
predmeti, ki jih opazujejo in z njimi manipulirajo. Začetna stopnja namreč
narekuje, da morajo učenci pri učenju o oblikah le-te najprej vizualizirati. Po-
temtakem sledi, da morajo učenci pri začetnem učenju geometrije izhajati iz
konkretnih predmetov oz. tridimenzionalnih objektov. Pri učenju geometrije
je torej treba izhajati iz tridimenzionalnega sveta in postopoma prehajati na
manjše dimenzije.
Pri oblikovanju pouka geometrije v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju smo upoštevali značilnost otrokovega spoznavnega razvoja in v naših
šolah pouk geometrije ustrezno ter uspešno prilagodili učencem. Z različnimi
aktivnostmi, manipuliranjem raznih materialov in učnimi pripomočki učenci
spoznajo nekatere osnovne geometrijske pojme. V višjih razredih osnovno-
šolskega izobraževanja, ko je podajanje geometrije že zelo abstraktno, učite-
lji pri pouku geometrije postopoma opuščajo uporabo didaktičnih sredstev.
Ob neustreznem učenju in poučevanju geometrije lahko pride do napačnih
predstav, kar vodi v nerazumevanje in slabše rezultate pri preverjanju znanja
geometrije. Učitelji seveda tega ne bi smeli spregledati.
12
likov s svojim besediščem iz vsakdanjika navadno navajajo različne lastnosti
likov (npr. je okrogel, je dolg, je visok, ima vogal, spodaj je širše, proti vrhu
se oža ipd.). S tem ko opisujejo geometrijske like s svojim besediščem, jim
pripravljamo podlago za kasnejše spoznavanje in opisovanje z matematično
terminologijo na osnovi lastnih izkustev ter predstav. Tako učenci geometrij-
skih pojmov ne pridobivajo kot nekaj tujega, kar si morajo zapomniti, ampak
to sprejemajo kot nadgradnjo svojega znanja. Če so oglišče geometrijskega
lika imenovali s svojo besedo »vogal«, bodo hitreje usvojili pojem oglišča kot
točke, kjer se stikajo dve stranici lika. Tako si bodo tudi za stranice lika, ki so
jih imenovali črte, hitreje zapomnili, da te črte, ki omejujejo lik, imenujemo
stranice.
Za geometrijo v slovenskem prostoru bi lahko sklenili, da jo obravnavamo
primerno stopnji otrokovega razvoja. Učenci se najprej srečajo s konkretnimi
predmeti, ki jih opazujejo in z njimi manipulirajo. Začetna stopnja namreč
narekuje, da morajo učenci pri učenju o oblikah le-te najprej vizualizirati. Po-
temtakem sledi, da morajo učenci pri začetnem učenju geometrije izhajati iz
konkretnih predmetov oz. tridimenzionalnih objektov. Pri učenju geometrije
je torej treba izhajati iz tridimenzionalnega sveta in postopoma prehajati na
manjše dimenzije.
Pri oblikovanju pouka geometrije v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju smo upoštevali značilnost otrokovega spoznavnega razvoja in v naših
šolah pouk geometrije ustrezno ter uspešno prilagodili učencem. Z različnimi
aktivnostmi, manipuliranjem raznih materialov in učnimi pripomočki učenci
spoznajo nekatere osnovne geometrijske pojme. V višjih razredih osnovno-
šolskega izobraževanja, ko je podajanje geometrije že zelo abstraktno, učite-
lji pri pouku geometrije postopoma opuščajo uporabo didaktičnih sredstev.
Ob neustreznem učenju in poučevanju geometrije lahko pride do napačnih
predstav, kar vodi v nerazumevanje in slabše rezultate pri preverjanju znanja
geometrije. Učitelji seveda tega ne bi smeli spregledati.
12
