Page 180 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 180
musica et artes
Nasprotje med amaterizmom in profesionalizmom je kot ključni problem
razv oja slovenske glasbe v obdobju med obema vojnama izpostavil tudi Pri-
mož Kuret. V knjigi Umetnik in družba: slovenska glasbena misel po prvi voj-
ni je zapisal:
V času, ki pomeni kipenje ustvarjalnih sil v literaturi in likovni umetnosti, je glas-
ba spet zaostala zaradi nerazumevanja, nesposobnosti in premajhne osveščenosti
vodilnih slovenskih glasbenikov. Nadaljevala se je tista težnja, ki jo poznamo že
izpred vojne, ki je poudarjala amaterizem in njegovo vrednost. Tako se je sloven-
ska glasba gibala med profesionalizmom in amaterizmom, pri čemer ji je dal pečat
prav amaterizem. Duh amaterizma, ki ga je Glasbena matica gojila kot posebno
vrednoto, je prešel v svoje nasprotje, saj je onemogočal bolj profesionalno delo, kljub
Lajovčevim besedam in zahtevam o potrebnosti obvladovanja stroke. Praksa je šla
pač svoja lagodna pota ohranjanja pridobljenih poziciji in možnosti o odločanju
usode slovenske glasbe.3
Po njegovem je »duh amaterizma«, ki je od ustanovitve dalje zazna-
moval delovanje GM in z njo vso slovensko glasbo,4 pridobil po prvi vojni
v pogledu razvoja glasbe drugačen pomen. V primerjavi s prvim obdobjem
društvenega delovanja, ko so prizadevanja za napredek glasbenega dela na
narodni osnovi temeljila na njegovih najštevilčnejših nosilcih – nepoklic-
nih glasbenikih – in je imela ljubiteljska glasbena praksa pozitivno kono-
tacijo,5 je ta ob poklicni dejavnosti po prvi vojni v razvojnem pogledu vse
bolj pridobivala slabšalen pomen. Namen pričujočega članka je podrobne-
je osvetliti, kako se je proces ljubiteljskega in poklicnega ukvarjanja z glas-
bo odražal v idejah, prizadevanjih in dejanjih GM po letu 1919 na različnih
področjih društvenega delovanja: glasbeno-izobraževalnem, založniškem
in koncertnem.
Ljubiteljstvo kot oblika meščanske glasbene prakse
Ljubiteljsko ukvarjanje z glasbo, povezano z idejo glasbeno izobraženega rasto-
čega srednjega sloja, je bilo ena izmed bistvenih značilnosti prakse evropske-
ga glasbenega prostora 19. stoletja. Hkrati z vzponom meščanstva so se razvi-
le nove oblike glasbene prakse; ob zasebnem muziciranju v domačem okviru,
3 Primož Kuret, Umetnik in družba: slovenska glasbena misel po prvi vojni (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1988), 71.
4 Kuret je zapisal, da je GM »združila vse, ki so se na Slovenskem ukvarjali z glasbo«. Op. cit., 70.
5 Več gl. Nataša Cigoj Krstulović, »Zgodovina, spomin in dediščina: Prisotnost Glasbene matice
v slovenski glasbi in kulturi do konca drugega desetletja 20. stoletja«, De musica disserenda 7, št. 1
(2011): 25–39.
178
Nasprotje med amaterizmom in profesionalizmom je kot ključni problem
razv oja slovenske glasbe v obdobju med obema vojnama izpostavil tudi Pri-
mož Kuret. V knjigi Umetnik in družba: slovenska glasbena misel po prvi voj-
ni je zapisal:
V času, ki pomeni kipenje ustvarjalnih sil v literaturi in likovni umetnosti, je glas-
ba spet zaostala zaradi nerazumevanja, nesposobnosti in premajhne osveščenosti
vodilnih slovenskih glasbenikov. Nadaljevala se je tista težnja, ki jo poznamo že
izpred vojne, ki je poudarjala amaterizem in njegovo vrednost. Tako se je sloven-
ska glasba gibala med profesionalizmom in amaterizmom, pri čemer ji je dal pečat
prav amaterizem. Duh amaterizma, ki ga je Glasbena matica gojila kot posebno
vrednoto, je prešel v svoje nasprotje, saj je onemogočal bolj profesionalno delo, kljub
Lajovčevim besedam in zahtevam o potrebnosti obvladovanja stroke. Praksa je šla
pač svoja lagodna pota ohranjanja pridobljenih poziciji in možnosti o odločanju
usode slovenske glasbe.3
Po njegovem je »duh amaterizma«, ki je od ustanovitve dalje zazna-
moval delovanje GM in z njo vso slovensko glasbo,4 pridobil po prvi vojni
v pogledu razvoja glasbe drugačen pomen. V primerjavi s prvim obdobjem
društvenega delovanja, ko so prizadevanja za napredek glasbenega dela na
narodni osnovi temeljila na njegovih najštevilčnejših nosilcih – nepoklic-
nih glasbenikih – in je imela ljubiteljska glasbena praksa pozitivno kono-
tacijo,5 je ta ob poklicni dejavnosti po prvi vojni v razvojnem pogledu vse
bolj pridobivala slabšalen pomen. Namen pričujočega članka je podrobne-
je osvetliti, kako se je proces ljubiteljskega in poklicnega ukvarjanja z glas-
bo odražal v idejah, prizadevanjih in dejanjih GM po letu 1919 na različnih
področjih društvenega delovanja: glasbeno-izobraževalnem, založniškem
in koncertnem.
Ljubiteljstvo kot oblika meščanske glasbene prakse
Ljubiteljsko ukvarjanje z glasbo, povezano z idejo glasbeno izobraženega rasto-
čega srednjega sloja, je bilo ena izmed bistvenih značilnosti prakse evropske-
ga glasbenega prostora 19. stoletja. Hkrati z vzponom meščanstva so se razvi-
le nove oblike glasbene prakse; ob zasebnem muziciranju v domačem okviru,
3 Primož Kuret, Umetnik in družba: slovenska glasbena misel po prvi vojni (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1988), 71.
4 Kuret je zapisal, da je GM »združila vse, ki so se na Slovenskem ukvarjali z glasbo«. Op. cit., 70.
5 Več gl. Nataša Cigoj Krstulović, »Zgodovina, spomin in dediščina: Prisotnost Glasbene matice
v slovenski glasbi in kulturi do konca drugega desetletja 20. stoletja«, De musica disserenda 7, št. 1
(2011): 25–39.
178
