Page 175 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 175
monografija primoža kureta o filharmonični družbi ...
postali aktualnejši premisleki o tem, kaj smo s tem prostorom že od nekdaj
imeli skupnega. Napačno bi bilo trditi, da je odstiranje drugačnih pogledov
na preteklost zgolj posledica političnih pretresov v tem delu Evrope, saj so si
raziskovalci ta vprašanja zastavljali že prej. Prva dela Janeza Cvirna o nemški
politiki na slovenskem Štajerskem ali prve objave Primoža Kureta o Filhar-
monični družbi so bila npr. objavljena/e že pred političnim prevratom v začet-
ku devetdesetih let 20. stoletja, a se je po prevratu za tovrstne raziskave poka-
zalo večje zanimanje. Med iskanjem tistih osebnosti, dogodkov in procesov,
ki so nakazovali duhovno povezanost Evropejcev, so se na Slovenskem razis-
kave raztegnile tudi na dotlej zapostavljene tematike, pri tem pa se seveda ni
dalo izogniti reinterpretaciji dotedanjih vzorcev. Nekateri so ta vprašanja za-
čeli raziskovati na novo, nekateri pa so le še poglobili že pred političnim pre-
lomom začeto znanstveno delo.
Med slednje sodi tudi Primož Kuret, ki je dolgoletno raziskovanje naj-
starejšega glasbenega društva v Avstriji kronal leta 2005 z monumentalno mo-
nografijo o Filharmonični družbi. Nikakor ni šlo sicer za prvo delo, ki bi tej
glasbeni ustanovi namenjalo več prostora, saj jo je v svoji Zgodovini glasbene
umetnosti na Slovenskem opisoval že Dragotin Cvetko. Kuretova monografi-
ja tudi ni bila prva o filharmoniji na slovenskih tleh, toda prejšnje so bile bolj
ali manj pisane z vidika »nacionaliziranega« pogleda na preteklost. To nam
npr. ponazori že naslov leta 1988 izdane monografije Ivana Klemenčiča Slo-
venska filharmonija in njene predhodnice. Filharmonična družba je bila torej
v tem kontekstu postavljena kot ena od tistih ustanov, ki vodijo h končnemu
cilju, ustanovitvi Slovenske filharmonije.
Pristop v Kuretovi knjigi je povsem drugačen. Njegovo prvotno vpra-
šanje nikakor ni slovensko ali nemško, čeprav se tem odnosom ne izogiba.
Pravzaprav nam poudarek pri obravnavi ljubljanske Filharmonične družbe
v podnaslovu nakaže že avtor sam: kronika ljubljanskega glasbenega življen-
ja v stoletju meščanov in revolucij. Gre torej za glasbeno življenje v Ljubljani, za
opis ustanove, prvenstveno namenjene meščanskemu sloju, in gre za opis de-
lovanja ustanove, ki je morala neštetokrat prilagajati delovanje naglo se spre-
minjajočim družbeno-političnim spremembam, dokler niso le-te pripeljale
do njene ukinitve po 1. svetovni vojni.
Kuretov temeljni cilj je bil prikaz delovanja Filharmonične družbe. Os-
tali vzporedni dejavniki, družbeni, politični, nacionalni, so bili opisani toliko,
kolikor so vplivali na delovanje Filharmonične družbe. V odnosu nacionalne-
ga, tj. nemško-slovenskega, ustanovitev Glasbene matice kot slovenskega glas-
benega društva ni vplivala na spremembo načina opisovanja družbe, ki so jo
Slovenci odtlej večinsko označevali kot nemško in kasneje v literaturi izpo-
173
postali aktualnejši premisleki o tem, kaj smo s tem prostorom že od nekdaj
imeli skupnega. Napačno bi bilo trditi, da je odstiranje drugačnih pogledov
na preteklost zgolj posledica političnih pretresov v tem delu Evrope, saj so si
raziskovalci ta vprašanja zastavljali že prej. Prva dela Janeza Cvirna o nemški
politiki na slovenskem Štajerskem ali prve objave Primoža Kureta o Filhar-
monični družbi so bila npr. objavljena/e že pred političnim prevratom v začet-
ku devetdesetih let 20. stoletja, a se je po prevratu za tovrstne raziskave poka-
zalo večje zanimanje. Med iskanjem tistih osebnosti, dogodkov in procesov,
ki so nakazovali duhovno povezanost Evropejcev, so se na Slovenskem razis-
kave raztegnile tudi na dotlej zapostavljene tematike, pri tem pa se seveda ni
dalo izogniti reinterpretaciji dotedanjih vzorcev. Nekateri so ta vprašanja za-
čeli raziskovati na novo, nekateri pa so le še poglobili že pred političnim pre-
lomom začeto znanstveno delo.
Med slednje sodi tudi Primož Kuret, ki je dolgoletno raziskovanje naj-
starejšega glasbenega društva v Avstriji kronal leta 2005 z monumentalno mo-
nografijo o Filharmonični družbi. Nikakor ni šlo sicer za prvo delo, ki bi tej
glasbeni ustanovi namenjalo več prostora, saj jo je v svoji Zgodovini glasbene
umetnosti na Slovenskem opisoval že Dragotin Cvetko. Kuretova monografi-
ja tudi ni bila prva o filharmoniji na slovenskih tleh, toda prejšnje so bile bolj
ali manj pisane z vidika »nacionaliziranega« pogleda na preteklost. To nam
npr. ponazori že naslov leta 1988 izdane monografije Ivana Klemenčiča Slo-
venska filharmonija in njene predhodnice. Filharmonična družba je bila torej
v tem kontekstu postavljena kot ena od tistih ustanov, ki vodijo h končnemu
cilju, ustanovitvi Slovenske filharmonije.
Pristop v Kuretovi knjigi je povsem drugačen. Njegovo prvotno vpra-
šanje nikakor ni slovensko ali nemško, čeprav se tem odnosom ne izogiba.
Pravzaprav nam poudarek pri obravnavi ljubljanske Filharmonične družbe
v podnaslovu nakaže že avtor sam: kronika ljubljanskega glasbenega življen-
ja v stoletju meščanov in revolucij. Gre torej za glasbeno življenje v Ljubljani, za
opis ustanove, prvenstveno namenjene meščanskemu sloju, in gre za opis de-
lovanja ustanove, ki je morala neštetokrat prilagajati delovanje naglo se spre-
minjajočim družbeno-političnim spremembam, dokler niso le-te pripeljale
do njene ukinitve po 1. svetovni vojni.
Kuretov temeljni cilj je bil prikaz delovanja Filharmonične družbe. Os-
tali vzporedni dejavniki, družbeni, politični, nacionalni, so bili opisani toliko,
kolikor so vplivali na delovanje Filharmonične družbe. V odnosu nacionalne-
ga, tj. nemško-slovenskega, ustanovitev Glasbene matice kot slovenskega glas-
benega društva ni vplivala na spremembo načina opisovanja družbe, ki so jo
Slovenci odtlej večinsko označevali kot nemško in kasneje v literaturi izpo-
173
