Page 177 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 177
monografija primoža kureta o filharmonični družbi ...
šlo več tovrstnih monografij.22 Odkrivanje kulturne ustvarjalnosti na ozeml-
ju današnje Slovenije v stoletju meščanov se je od slovenskih razširilo tudi na
tiste znanstvenike ali umetnike, ki so pisali in ustvarjali v nemškem jeziku.
Nekaj let za knjigo o Filharmonični družbi je izšla še znanstvena monografi-
ja o drugi pomembni nemški kulturni ustanovi v Ljubljani pred 1. svetovno
vojno, Jubilejnem gledališču Franca Jožefa, ki je delovalo v letih 1911 do 1918.23
Objave novih znanstvenih del nam omogočajo, da se lahko dosti bolj kot po-
prej vživimo v kulturni milje ljubljanskega meščanstva v času, ko je bilo (vsaj)
dvojezično in se ni tako dosledno ločevalo po jezikovnih barierah, kot bi to
lahko sklepali po slovenski humanistični produkciji preteklega stoletja. Pa če-
prav v slovenskem jeziku (zaenkrat?) še nimamo orisane dejavnosti, ki bi do-
polnila rezultate raziskav slovenske gledališke dejavnosti v Ljubljani v drugi
polovici 19. stoletja z gledališkim udejstvovanjem v nemškem jeziku.
Kljub številnim belim lisam postaja pogled na kulturno življenje na na-
ših tleh pestrejši in vse manj pod vplivom enostranskih izhodišč in ocen. Po-
goj za ekskluzivizem je tlakovalo 19. stoletje, ki je prineslo razdor med pripad-
niki dveh narodov, ki nista uživala enakih pravic in sta začela izpostavljati
medsebojne kulturne razlike. Nastalo razpoko je 20. stoletje le še poglobilo,
v znanstveno politiko pa vneslo izrazito spodbujanje raziskovanja »našega«
in zapostavljanja ali izločanja »vašega«. Raziskovalni rezultati z začetka 21.
stoletja, med katerimi ima pomembno mesto monografija Primoža Kureta o
Filharmonični družbi, očitno odpirajo nova obzorja, v katera naj bi bili ena-
kopravneje vključeni vsi, ki sta jih stoletji nasprotij odrinili na rob spomina.
22 Glej npr.: Tanja Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem (Ljubljana: Študentska založba, 2001); Tanja
Žigon, Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870) (Ljubljana: Zveza zgodovinskih druš-
tev Slovenije, 2004); Marija Mojca Peternel, Cillier Wochenblatt (Zeitung): celjski nemški časopis iz leta
1848 (Celje: Zgodovinsko društvo, 2006).
23 Sandra Jenko, Jubilejno gledališče Cesarja Franca Jožefa v Ljubljani: zgodovina nastanka in razvoj nemške-
ga odra med 1911 in 1918 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2014).
175
šlo več tovrstnih monografij.22 Odkrivanje kulturne ustvarjalnosti na ozeml-
ju današnje Slovenije v stoletju meščanov se je od slovenskih razširilo tudi na
tiste znanstvenike ali umetnike, ki so pisali in ustvarjali v nemškem jeziku.
Nekaj let za knjigo o Filharmonični družbi je izšla še znanstvena monografi-
ja o drugi pomembni nemški kulturni ustanovi v Ljubljani pred 1. svetovno
vojno, Jubilejnem gledališču Franca Jožefa, ki je delovalo v letih 1911 do 1918.23
Objave novih znanstvenih del nam omogočajo, da se lahko dosti bolj kot po-
prej vživimo v kulturni milje ljubljanskega meščanstva v času, ko je bilo (vsaj)
dvojezično in se ni tako dosledno ločevalo po jezikovnih barierah, kot bi to
lahko sklepali po slovenski humanistični produkciji preteklega stoletja. Pa če-
prav v slovenskem jeziku (zaenkrat?) še nimamo orisane dejavnosti, ki bi do-
polnila rezultate raziskav slovenske gledališke dejavnosti v Ljubljani v drugi
polovici 19. stoletja z gledališkim udejstvovanjem v nemškem jeziku.
Kljub številnim belim lisam postaja pogled na kulturno življenje na na-
ših tleh pestrejši in vse manj pod vplivom enostranskih izhodišč in ocen. Po-
goj za ekskluzivizem je tlakovalo 19. stoletje, ki je prineslo razdor med pripad-
niki dveh narodov, ki nista uživala enakih pravic in sta začela izpostavljati
medsebojne kulturne razlike. Nastalo razpoko je 20. stoletje le še poglobilo,
v znanstveno politiko pa vneslo izrazito spodbujanje raziskovanja »našega«
in zapostavljanja ali izločanja »vašega«. Raziskovalni rezultati z začetka 21.
stoletja, med katerimi ima pomembno mesto monografija Primoža Kureta o
Filharmonični družbi, očitno odpirajo nova obzorja, v katera naj bi bili ena-
kopravneje vključeni vsi, ki sta jih stoletji nasprotij odrinili na rob spomina.
22 Glej npr.: Tanja Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem (Ljubljana: Študentska založba, 2001); Tanja
Žigon, Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870) (Ljubljana: Zveza zgodovinskih druš-
tev Slovenije, 2004); Marija Mojca Peternel, Cillier Wochenblatt (Zeitung): celjski nemški časopis iz leta
1848 (Celje: Zgodovinsko društvo, 2006).
23 Sandra Jenko, Jubilejno gledališče Cesarja Franca Jožefa v Ljubljani: zgodovina nastanka in razvoj nemške-
ga odra med 1911 in 1918 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2014).
175
