Page 184 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 184
musica et artes
štrumente, vendar je bilo največ zanimanja za pouk klavirja in violine, vpis na
ostale inštrumente je bil zelo skromen.18 Visok delež učencev klavirja in violi-
ne na šoli GM simptomatično kaže na uveljavljenost prakse domačega muzi-
ciranja, ki se je hkrati z rastjo meščanstva tudi na Slovenskem trdno zasidrala.
To potrjujejo tudi izdaje založbe GM po letu 1919. V skladu s potrebami dru-
štvene glasbene šole se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečal delež di-
daktičnih izdaj, priročnikov in skladbic za mladino, med njimi pa je bilo naj-
več edicij namenjenih pevskemu in klavirskemu pouku.
Glasbena matica med obema vojnama:
med ljubiteljstvom in profesionalizmom
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je GM obdržala položaj največje-
ga slovenskega glasbenega društva. Kvantitativni kazalci njenega delovanja na
glasbenoizobraževalnem, založniškem in koncertnem področju kažejo zavid
ljive rezultate: njeno šolo je obiskovalo nekaj tisoč učencev, od leta 1918 do
konca druge vojne je izdala nad 170 zvezkov različnih skladb in učbenikov,
organizirala nad 600 koncertov in pet odmevnih turnej društvenega zbora v
Jugoslavijo, na Češkoslovaško in Dunaj, Poljsko, v Francijo, Švico ter Bolga-
rijo.
Programske načrte GM so v obdobju med obema vojnama še vedno za-
znamovali narodni in prosvetni nameni. Med naloge so zapisali: skrb za ob-
stoječe podružnice in ustanavljanje novih, spodbujanje izvirne ustvarjalnosti
(tiskanje in izvajanje novih del), zbiranje in izdajanje ljudskih pesmi, koncert-
no dejavnost, ustanavljanje glasbenih šol, skrb za knjižnico ter knjigarniško
dejavnost.19 Skrb za širjenje in izboljšanje glasbenega dela tistih, ki so se z
glasbo ukvarjali nepoklicno, je bila še vedno močno prisotna. Izobraževan-
je najširših slojev za glasbo in o glasbi je društvo udejanjalo z različnimi de-
javnostmi. GM je spodbujala napredek glasbe drugod po Slovenskem z nad
zorovanjem podružnic in z raznimi tečaji.
Izpolnjevanje glasbeno-izobraževalnih namenov je bilo v obdobju med
obema vojnama pomembno vodilo tudi na področju koncertne dejavnosti.
Na društvenih koncertih GM se je po prvi vojni obdržala praksa skupnega
nastopanja ljubiteljskih in poklicnih glasbenikov, značilna že za koncerte z
začetka 19. stoletja. Ljubiteljski pevski zbor GM, še vedno najštevilčnejši in
hkrati pomemben koncertni izvajalec, je nastopal na društvenih koncertih
18 Tako se je npr. v šolskem letu 1929/30 na nižji šoli GM učilo klarinet le pet učencev, f lavto dva,
oboo en, trobento dva, pozavno pa trije učenci. Poročilo o šolskem letu 1929/30 (Ljubljana: Državni
konservatorij v Ljubljani, 1930), 35–42.
19 Prim. Pravila Glasbene matice v Ljubljani (Ljubljana: Glasbena matica, 1921), 1–2.
182
štrumente, vendar je bilo največ zanimanja za pouk klavirja in violine, vpis na
ostale inštrumente je bil zelo skromen.18 Visok delež učencev klavirja in violi-
ne na šoli GM simptomatično kaže na uveljavljenost prakse domačega muzi-
ciranja, ki se je hkrati z rastjo meščanstva tudi na Slovenskem trdno zasidrala.
To potrjujejo tudi izdaje založbe GM po letu 1919. V skladu s potrebami dru-
štvene glasbene šole se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečal delež di-
daktičnih izdaj, priročnikov in skladbic za mladino, med njimi pa je bilo naj-
več edicij namenjenih pevskemu in klavirskemu pouku.
Glasbena matica med obema vojnama:
med ljubiteljstvom in profesionalizmom
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je GM obdržala položaj največje-
ga slovenskega glasbenega društva. Kvantitativni kazalci njenega delovanja na
glasbenoizobraževalnem, založniškem in koncertnem področju kažejo zavid
ljive rezultate: njeno šolo je obiskovalo nekaj tisoč učencev, od leta 1918 do
konca druge vojne je izdala nad 170 zvezkov različnih skladb in učbenikov,
organizirala nad 600 koncertov in pet odmevnih turnej društvenega zbora v
Jugoslavijo, na Češkoslovaško in Dunaj, Poljsko, v Francijo, Švico ter Bolga-
rijo.
Programske načrte GM so v obdobju med obema vojnama še vedno za-
znamovali narodni in prosvetni nameni. Med naloge so zapisali: skrb za ob-
stoječe podružnice in ustanavljanje novih, spodbujanje izvirne ustvarjalnosti
(tiskanje in izvajanje novih del), zbiranje in izdajanje ljudskih pesmi, koncert-
no dejavnost, ustanavljanje glasbenih šol, skrb za knjižnico ter knjigarniško
dejavnost.19 Skrb za širjenje in izboljšanje glasbenega dela tistih, ki so se z
glasbo ukvarjali nepoklicno, je bila še vedno močno prisotna. Izobraževan-
je najširših slojev za glasbo in o glasbi je društvo udejanjalo z različnimi de-
javnostmi. GM je spodbujala napredek glasbe drugod po Slovenskem z nad
zorovanjem podružnic in z raznimi tečaji.
Izpolnjevanje glasbeno-izobraževalnih namenov je bilo v obdobju med
obema vojnama pomembno vodilo tudi na področju koncertne dejavnosti.
Na društvenih koncertih GM se je po prvi vojni obdržala praksa skupnega
nastopanja ljubiteljskih in poklicnih glasbenikov, značilna že za koncerte z
začetka 19. stoletja. Ljubiteljski pevski zbor GM, še vedno najštevilčnejši in
hkrati pomemben koncertni izvajalec, je nastopal na društvenih koncertih
18 Tako se je npr. v šolskem letu 1929/30 na nižji šoli GM učilo klarinet le pet učencev, f lavto dva,
oboo en, trobento dva, pozavno pa trije učenci. Poročilo o šolskem letu 1929/30 (Ljubljana: Državni
konservatorij v Ljubljani, 1930), 35–42.
19 Prim. Pravila Glasbene matice v Ljubljani (Ljubljana: Glasbena matica, 1921), 1–2.
182
