Page 182 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
musica et artes
Ustanovitev konservatorija – vzpostavitev temeljev
za poklicno glasbeno delo
Institucionalizacija glasbenega življenja se je po evropskem prostoru širila
sočasno z nastajanjem konservatorijev v večjih glasbenih središčih že od za-
četka 19. stoletja.9 Organizirana, strokovna in sistematična oblika glasbe-
nega izobraževanja je zagotavljala pridobitev širših glasbenih znanj ter teh-
nično višjo raven pevskega znanja in veščin igranja različnih inštrumentov.
Vse to je razvoj vodilo od nekdaj »univerzalnega glasbenika«, ki je moral
opravljati več različnih dejavnosti, k izoblikovanju posameznih glasbenih
poklicev.10
Na začetku 20. stoletja je odbor GM menil, da ima društvena šola pri-
merne strokovne temelje za formalno preoblikovanje v konservatorij. Za-
stavil si je načrt, da postane GM »pravi konservatorij vseh Jugoslovanov«.11
Prizadevanja za njegovo uresničitev so sprva ovirale politične razmere in
kasneje prva vojna, jeseni leta 1919 pa so objavili program konservatorija.
Šola za »glasbene inštrumente« naj bi trajala šest do sedem let, enako tudi
»šola za glasbeno teorijo«, ki je obsegala elementarno teorijo, harmonijo,
kontrapunkt in kompozicijo, »šola za izobrazbo v solopetju za koncert in
opero« šest let, »operna šola« ter »dramatična šola« pa sta bili organizi-
rani v treh letnikih.12 Namen konservatorija je razviden iz zapisa njegovega
prvega ravnatelja Hubada:
Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti.
Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kul-
turo do najvišje popolnosti, ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi.
[…] Gojitev in izobraževanje orkestralnih glasbenikov je za obstoj in delovanje vseh
9 Po zgledu pariškega konservatorija (Paris Conservatoire je bil ustanovljen leta 1795) so moderne
glasbenoizobraževalne ustanove ustanavljali še v drugih mestih; najprej v Pragi (1811) in na Du-
naju (1817), v Londonu so ustanovili konservatorij leta 1823, v Milanu leta 1824, v Bruslju leta 1832,
v Leipzigu leta 1843, v Münchnu leta 1846 in kasneje še drugod. Na Dunaju je glasbeni konserva-
torij ustanovilo Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde). Sprva je v okviru tega du-
najskega društva delovala pevska akademija, od leta 1819 do 1834 pa so v predmetnik postopoma
dodajali še pouk ostalih inštrumentov in teoretične predmete. Gl. Peter Cahn, »Conservatories.
III. 1790–1945. 3. Germany and Central Europe«, v The New Grove Dictionary of Music and Musi-
cians, zv. 6, ur. Stanley Sadie in John Tyrrell, 2. izd. (London: Macmillian, 2001), 315–317.
10 Gl. John Rink, »The profession of music«, v Nineteenth-century music, ur. Jim Samson (Cambridge:
Cambridge University Press, 2002), 64–84.
11 Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/8 (Ljubljana: Glasbena matica, 1908), 11.
12 Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Cerkveni glasbenik 42,
št. 7–9 (1919): 59.
180
Ustanovitev konservatorija – vzpostavitev temeljev
za poklicno glasbeno delo
Institucionalizacija glasbenega življenja se je po evropskem prostoru širila
sočasno z nastajanjem konservatorijev v večjih glasbenih središčih že od za-
četka 19. stoletja.9 Organizirana, strokovna in sistematična oblika glasbe-
nega izobraževanja je zagotavljala pridobitev širših glasbenih znanj ter teh-
nično višjo raven pevskega znanja in veščin igranja različnih inštrumentov.
Vse to je razvoj vodilo od nekdaj »univerzalnega glasbenika«, ki je moral
opravljati več različnih dejavnosti, k izoblikovanju posameznih glasbenih
poklicev.10
Na začetku 20. stoletja je odbor GM menil, da ima društvena šola pri-
merne strokovne temelje za formalno preoblikovanje v konservatorij. Za-
stavil si je načrt, da postane GM »pravi konservatorij vseh Jugoslovanov«.11
Prizadevanja za njegovo uresničitev so sprva ovirale politične razmere in
kasneje prva vojna, jeseni leta 1919 pa so objavili program konservatorija.
Šola za »glasbene inštrumente« naj bi trajala šest do sedem let, enako tudi
»šola za glasbeno teorijo«, ki je obsegala elementarno teorijo, harmonijo,
kontrapunkt in kompozicijo, »šola za izobrazbo v solopetju za koncert in
opero« šest let, »operna šola« ter »dramatična šola« pa sta bili organizi-
rani v treh letnikih.12 Namen konservatorija je razviden iz zapisa njegovega
prvega ravnatelja Hubada:
Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti.
Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kul-
turo do najvišje popolnosti, ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi.
[…] Gojitev in izobraževanje orkestralnih glasbenikov je za obstoj in delovanje vseh
9 Po zgledu pariškega konservatorija (Paris Conservatoire je bil ustanovljen leta 1795) so moderne
glasbenoizobraževalne ustanove ustanavljali še v drugih mestih; najprej v Pragi (1811) in na Du-
naju (1817), v Londonu so ustanovili konservatorij leta 1823, v Milanu leta 1824, v Bruslju leta 1832,
v Leipzigu leta 1843, v Münchnu leta 1846 in kasneje še drugod. Na Dunaju je glasbeni konserva-
torij ustanovilo Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde). Sprva je v okviru tega du-
najskega društva delovala pevska akademija, od leta 1819 do 1834 pa so v predmetnik postopoma
dodajali še pouk ostalih inštrumentov in teoretične predmete. Gl. Peter Cahn, »Conservatories.
III. 1790–1945. 3. Germany and Central Europe«, v The New Grove Dictionary of Music and Musi-
cians, zv. 6, ur. Stanley Sadie in John Tyrrell, 2. izd. (London: Macmillian, 2001), 315–317.
10 Gl. John Rink, »The profession of music«, v Nineteenth-century music, ur. Jim Samson (Cambridge:
Cambridge University Press, 2002), 64–84.
11 Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/8 (Ljubljana: Glasbena matica, 1908), 11.
12 Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Cerkveni glasbenik 42,
št. 7–9 (1919): 59.
180
