Page 183 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 183
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji nujno potrebno, da ne
bomo vezani na import iz tujih držav.13
Odbor GM se je leta 1919 v zahvali deželni vladi za podporo jasno opre-
delil »o doslednem in nameravanem delovanju za orkestralno glasbo«,14 z
ustanovitvijo konservatorija pa so pridobili organizacijske temelje za izobra-
ževanje poklicnih glasbenikov, tudi bodočih članov orkestralnih združenj.
Dramska, operna in orkestralna šola se je konec leta 1919 preimenovala v Ju-
goslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost, ki je na začetku leta
1920 pridobil pravico javnosti.15
Na šolo in konservatorij GM, ki je takrat obsegala nižjo štiriletno pri-
pravljalno stopnjo ter srednjo in višjo triletno stopnjo, se je v šolskem letu
1919/20 vpisalo skupaj več kot tisoč učencev in študentov. Formalno in vsebin-
sko so konservatorij preoblikovali aprila 1926, ko je njegovo financiranje ter
organizacijo prevzela država in je bil preimenovan v Državni konservatorij.16
Takrat je GM formalno prenehala biti osrednji nosilec organizirane glasbe-
no-izobraževalne dejavnosti, čeprav je konservatorij tudi poslej deloval v dru-
štveni stavbi. Hkrati z organizacijo ločenih izobraževalnih ustanov so se
predrugačile izobraževalne smernice šole GM, ki je postala predstopnja kon-
servatorija, in konservatorija, ki je poleg srednje in višje v programu pridobil
tudi visoko stopnjo. Po končanem četrtem razredu na šoli GM so nadarjeni
učenci opravljali izpit za vstop v konservatorij, se pravi na srednjo stopnjo, lah-
ko pa so nadaljevali šolanje na šoli GM. V višje razrede šole GM so se vpisova-
li predvsem učenci, ki so se nameravali ukvarjati z glasbo ljubiteljsko, na sred-
njo stopnjo konservatorija pa tisti z večjimi ambicijami.17
Konservatorij je pomenil organizacijsko in vsebinsko izhodišče za pro-
fesionalizacijo glasbenega dela. Ločevanje na ljubiteljsko in poklicno glasbeno
prakso je bilo jasno razvidno tudi iz razporeditve učencev po posameznih in-
štrumentih na obeh ustanovah. Na šoli GM so poučevali solopetje in vse in-
13 Op. cit., 59.
14 XIV. odborova seja [Glasbene matice] dne 2. junija 1919.
15 Na odborovi seji GM so odločili o napisu na izdanih spričevalih: »Glasbena matica v Ljubljani – Ju-
goslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost s pravico javnosti temeljem odbora poverjeništva za uk
in bogočastje v Ljubljani št. 6453 z dne 5. 1. 1920«. Gl. XIII. odborova seja [Glasbene matice] dne 28.
prosinca 1920.
16 Podrobneje o vseh postopkih v zvezi s podržavljenjem konservatorija piše Cvetko Budkovič.
Prim. Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem. Od nastanka konservatorija do Aka-
demije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995), 24–46.
17 V tem pogledu so zanimivi statistični podatki o vpisanih učencih na obeh ustanovah: na začetku
šolskega leta 1928/29 se je na šolo GM vpisalo več kot 700 in na konservatorij več kot 400 učencev.
Gl. Poročilo o šolskem letu 1928/29 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1929), 41.
181
opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji nujno potrebno, da ne
bomo vezani na import iz tujih držav.13
Odbor GM se je leta 1919 v zahvali deželni vladi za podporo jasno opre-
delil »o doslednem in nameravanem delovanju za orkestralno glasbo«,14 z
ustanovitvijo konservatorija pa so pridobili organizacijske temelje za izobra-
ževanje poklicnih glasbenikov, tudi bodočih članov orkestralnih združenj.
Dramska, operna in orkestralna šola se je konec leta 1919 preimenovala v Ju-
goslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost, ki je na začetku leta
1920 pridobil pravico javnosti.15
Na šolo in konservatorij GM, ki je takrat obsegala nižjo štiriletno pri-
pravljalno stopnjo ter srednjo in višjo triletno stopnjo, se je v šolskem letu
1919/20 vpisalo skupaj več kot tisoč učencev in študentov. Formalno in vsebin-
sko so konservatorij preoblikovali aprila 1926, ko je njegovo financiranje ter
organizacijo prevzela država in je bil preimenovan v Državni konservatorij.16
Takrat je GM formalno prenehala biti osrednji nosilec organizirane glasbe-
no-izobraževalne dejavnosti, čeprav je konservatorij tudi poslej deloval v dru-
štveni stavbi. Hkrati z organizacijo ločenih izobraževalnih ustanov so se
predrugačile izobraževalne smernice šole GM, ki je postala predstopnja kon-
servatorija, in konservatorija, ki je poleg srednje in višje v programu pridobil
tudi visoko stopnjo. Po končanem četrtem razredu na šoli GM so nadarjeni
učenci opravljali izpit za vstop v konservatorij, se pravi na srednjo stopnjo, lah-
ko pa so nadaljevali šolanje na šoli GM. V višje razrede šole GM so se vpisova-
li predvsem učenci, ki so se nameravali ukvarjati z glasbo ljubiteljsko, na sred-
njo stopnjo konservatorija pa tisti z večjimi ambicijami.17
Konservatorij je pomenil organizacijsko in vsebinsko izhodišče za pro-
fesionalizacijo glasbenega dela. Ločevanje na ljubiteljsko in poklicno glasbeno
prakso je bilo jasno razvidno tudi iz razporeditve učencev po posameznih in-
štrumentih na obeh ustanovah. Na šoli GM so poučevali solopetje in vse in-
13 Op. cit., 59.
14 XIV. odborova seja [Glasbene matice] dne 2. junija 1919.
15 Na odborovi seji GM so odločili o napisu na izdanih spričevalih: »Glasbena matica v Ljubljani – Ju-
goslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost s pravico javnosti temeljem odbora poverjeništva za uk
in bogočastje v Ljubljani št. 6453 z dne 5. 1. 1920«. Gl. XIII. odborova seja [Glasbene matice] dne 28.
prosinca 1920.
16 Podrobneje o vseh postopkih v zvezi s podržavljenjem konservatorija piše Cvetko Budkovič.
Prim. Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem. Od nastanka konservatorija do Aka-
demije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995), 24–46.
17 V tem pogledu so zanimivi statistični podatki o vpisanih učencih na obeh ustanovah: na začetku
šolskega leta 1928/29 se je na šolo GM vpisalo več kot 700 in na konservatorij več kot 400 učencev.
Gl. Poročilo o šolskem letu 1928/29 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1929), 41.
181
