Page 181 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
značilnem za meščanski salon predmarčnega časa, se je uveljavljalo poustvar-
janje ljubiteljev na prireditvah glasbenih društev.6 Poleg družbeno opredelje-
nih vzgibov za ljubiteljsko muziciranje, ki so spodbudili tudi pevske in in-
štrumentalne nastope ljubljanskih meščanov na akademijah Filharmonične
družbe (Philharmonische Gesellschaft), se je po letu 1848 na Slovenskem razši-
rilo še ljubiteljsko zborovsko petje, spodbujeno s prebujenimi narodnozaved-
nimi občutki. Na prireditvah ljubljanske Narodne čitalnice so od 1861 s pet-
jem in inštrumentalno igro nastopali slovenstvu (in slovanstvu) naklonjeni
diletanti in poklicni glasbeniki.
GM, ki je poleg tedaj še maloštevilnih poklicnih glasbenikov združe-
vala glasbi in narodni stvari predane ljubitelje iz Ljubljane in iz drugih, s Slo-
venci poseljenih krajev avstro-ogrske monarhije, je bila ustanovljena z name-
nom napredka glasbe na narodni osnovi. Ljubljanski meščani so z vpisom v to
društvo poleg narodnozavednih občutij izkazovali tudi socialno pripadnost;
članstvo v tem društvu je bilo stvar ugleda. Društveni odbor si je ob ustano-
vitvi kot programsko vodilo zastavil spodbujanje kvantitativnega in kvalita-
tivnega napredka na vseh ravneh slovenskega glasbenega dela. Uresničeval ga
je s spodbujanjem izvirne glasbene ustvarjalnosti (natečaji) in z založniško de-
javnostjo, glasbeno-izobraževalno dejavnostjo, organiziranjem koncertne de-
javnosti. Svoja prizadevanja za širjenje zavesti o slovenski kulturi je oprl na
tradicijo ljubiteljskega zborovskega petja, na najbolj množično obliko narod-
nostno opredeljenega glasbenega dela, a si je obenem zastavil še dolgoročni cilj
– z ustanovitvijo konservatorija na domačih tleh zagotoviti pogoje za širitev
poklicnega glasbenega dela.7 Vitalni dejavnik za razvoj glasbenega dela na Slo-
venskem je bilo namreč prav izboljšanje glasbene izobrazbe, saj je ta nepo-
sredno vplivala na ustvarjalno, poustvarjalno in recepcijsko raven, na razume-
vanje in sprejemanje glasbe. S skrbjo za napredek glasbenega izobraževanja v
okviru matične šole v Ljubljani (delujoče od 1882) in podružnic, z založniško
dejavnostjo, z organizacijo koncertnega življenja in z vzgajanjem koncertnega
občinstva je GM do začetka 20. stoletja pripomogla k oblikovanju trdne tra-
dicije na vokalnoglasbenem področju.8
6 Carl Dahlhaus, Die Musik des 19. Jahrhunderts, 2. izd., Neues Handbuch der Musikwissenschaft 6
(Laaber: Laaber Verlag, 1989), 40.
7 Poročilo društva »Glasbene matice« v Ljubljani od časa, ko se je društvo ustanovilo, do 3. marca 1874 (Ljub
ljana: Glasbena matica, 1874), 3.
8 Več gl. Nataša Cigoj Krstulović, »Naprej za čast rodú in domovine, naprej, navzgor – umetnost naj
živi!«. Kratek zgodovinski oris prvega obdobja delovanja Glasbene matice do ustanovitve konservatorija
(1872–1919) (Ljubljana: Glasbena matica, 2010).
179
značilnem za meščanski salon predmarčnega časa, se je uveljavljalo poustvar-
janje ljubiteljev na prireditvah glasbenih društev.6 Poleg družbeno opredelje-
nih vzgibov za ljubiteljsko muziciranje, ki so spodbudili tudi pevske in in-
štrumentalne nastope ljubljanskih meščanov na akademijah Filharmonične
družbe (Philharmonische Gesellschaft), se je po letu 1848 na Slovenskem razši-
rilo še ljubiteljsko zborovsko petje, spodbujeno s prebujenimi narodnozaved-
nimi občutki. Na prireditvah ljubljanske Narodne čitalnice so od 1861 s pet-
jem in inštrumentalno igro nastopali slovenstvu (in slovanstvu) naklonjeni
diletanti in poklicni glasbeniki.
GM, ki je poleg tedaj še maloštevilnih poklicnih glasbenikov združe-
vala glasbi in narodni stvari predane ljubitelje iz Ljubljane in iz drugih, s Slo-
venci poseljenih krajev avstro-ogrske monarhije, je bila ustanovljena z name-
nom napredka glasbe na narodni osnovi. Ljubljanski meščani so z vpisom v to
društvo poleg narodnozavednih občutij izkazovali tudi socialno pripadnost;
članstvo v tem društvu je bilo stvar ugleda. Društveni odbor si je ob ustano-
vitvi kot programsko vodilo zastavil spodbujanje kvantitativnega in kvalita-
tivnega napredka na vseh ravneh slovenskega glasbenega dela. Uresničeval ga
je s spodbujanjem izvirne glasbene ustvarjalnosti (natečaji) in z založniško de-
javnostjo, glasbeno-izobraževalno dejavnostjo, organiziranjem koncertne de-
javnosti. Svoja prizadevanja za širjenje zavesti o slovenski kulturi je oprl na
tradicijo ljubiteljskega zborovskega petja, na najbolj množično obliko narod-
nostno opredeljenega glasbenega dela, a si je obenem zastavil še dolgoročni cilj
– z ustanovitvijo konservatorija na domačih tleh zagotoviti pogoje za širitev
poklicnega glasbenega dela.7 Vitalni dejavnik za razvoj glasbenega dela na Slo-
venskem je bilo namreč prav izboljšanje glasbene izobrazbe, saj je ta nepo-
sredno vplivala na ustvarjalno, poustvarjalno in recepcijsko raven, na razume-
vanje in sprejemanje glasbe. S skrbjo za napredek glasbenega izobraževanja v
okviru matične šole v Ljubljani (delujoče od 1882) in podružnic, z založniško
dejavnostjo, z organizacijo koncertnega življenja in z vzgajanjem koncertnega
občinstva je GM do začetka 20. stoletja pripomogla k oblikovanju trdne tra-
dicije na vokalnoglasbenem področju.8
6 Carl Dahlhaus, Die Musik des 19. Jahrhunderts, 2. izd., Neues Handbuch der Musikwissenschaft 6
(Laaber: Laaber Verlag, 1989), 40.
7 Poročilo društva »Glasbene matice« v Ljubljani od časa, ko se je društvo ustanovilo, do 3. marca 1874 (Ljub
ljana: Glasbena matica, 1874), 3.
8 Več gl. Nataša Cigoj Krstulović, »Naprej za čast rodú in domovine, naprej, navzgor – umetnost naj
živi!«. Kratek zgodovinski oris prvega obdobja delovanja Glasbene matice do ustanovitve konservatorija
(1872–1919) (Ljubljana: Glasbena matica, 2010).
179
